VSL sklep II Ip 486/2011

Pritožbam se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je ugovore tretjih V. M. z dne 4.10.2010 ter M. G. in F. G. z dne 18.10.2010 kot prepozne zavrglo (točka 1 izreka), predlog za odlog izvršbe tretjih M.G. in F. G. z dne 18.10.2010 zavrglo (točka 2 izreka), hkrati pa odločilo, da stranke in tretji krijejo vsak svoje stroške postopka z ugovorom tretjih.

Zoper navedeni sklep so vsi trije tretji vložili pritožbe.

Pritožnika M. G. in F. G. po svojem pooblaščencu vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, to je zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ali spremeni in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev sodišča prve stopnje, da pravnomočen sklep o zavarovanju postopka pomeni konec postopka, je pravno zmoten. Postopek zavarovanja je kvečjemu končan, ko je upnikova terjatev poplačana, sicer pa vknjižba pridobitve hipoteke in zaznambe izvršljivosti na dan izdaje izpodbijanega sklepa 6.12.2010 niti ni bila pravnomočna in tudi ne na dan pritožbe, tako da postopek zavarovanja dodatno ni mogoče šteti za zaključen. Tretji je tudi v zemljiškoknjižnem postopku vložil predlog za udeležbo in ugovor zoper sklep o vknjižbi hipoteke in zaznambe izvršljivosti. Zaradi tega je tudi v nasprotju z dejanskim stanjem navedba sodišča, da je bilo zavarovanje v zemljiško knjigo že vknjiženo. Prvostopenjsko sodišče je sklep o zavarovanju posredovalo zemljiški knjigi, še preden je bil slednji pravnomočen, s čimer je kršilo 7. točko 1. odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, po katerem se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnine oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je sklep izdalo, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Dodatno pa je bil zoper dolžnika dne 6.10.2010 začet stečajni postopek, kar je sodišče tudi ugotovilo v izpodbijanem sklepu, kar pomeni, da bi moralo po uradni dolžnosti prekiniti postopek še ne končanega postopka zavarovanja. Ugovor je zato utemeljen in pravočasen. Tretji vztraja tudi pri predlogu za odlog postopka, dokler ni pravnomočno odločeno o ugovoru tretjega. Priglašajo stroške pritožbe.

Tretja V. M. je vložila pritožbo po svojem pooblaščencu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo. 239. člen ZIZ res določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če v tem delu zakona ni drugače določeno. 2. odstavek 64. člena ZIZ določa, da se ugovor vloži do konca izvršilnega postopka. ZIZ nikjer ne določa, kdaj je izvršilni postopek končan. Po prevladujočem stališču pravne teorije je končan, z zadnjim dejanjem, s katerim je upnikova terjatev poplačana. Analogno postopek zavarovanja ni končan s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju. Pri tem pa je napačna ugotovitev sodišča, da je na podlagi predmetnega sklepa v zemljiški knjigi že vknjižena hipoteka in zaznamba izvršljivosti ter da je tudi že zaradi tega postopek zavarovanja končan. O predlogu po Dn.št. je zemljiškoknjižno sodišče že odločalo 3.12.2010, vendar pa zadeva še ni pravnomočno končana, saj so vložena pravna sredstva. Vpis izpodbijanega sklepa o zavarovanju je vprašljiv, ker ga je sodišče poslalo v zemljiško knjigo pred njegovo pravnomočnostjo (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. I Cp 2089/2008 z dne 28.5.2008). Postopek zavarovanja se bo tako končal šele, ko bo terjatev upnika zavarovana s hipoteko na dolžnikovi nepremičnini v celoti poplačana (primerjaj I Ip 1151/2007 z dne 28.8.2007 Višjega sodišča v Mariboru). Dodaja še, da se je nad dolžnikom dne 6.10.2010 začel stečajni postopek, zato bi moral biti postopek prekinjen. Priglaša pritožbene stroške.

Upnica je na pritožbo tretjih odgovorila z vlogami, ki jih je sodišče prejelo dne 6.1.2011 in 11.1.2011. V obeh odgovorih predlaga zavrnitev pritožb. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. III Cp 1794/99. Opozarja na določilo 5. člena ZZK-1, in sicer da učinkuje vpis zastavne pravice od vpisa plombe dne 26.8.2010. Niti ZZK-1 niti ZIZ ne prepovedujeta, da se sklep o zavarovanju vknjiži še pred njegovo pravnomočnostjo. Skrajni rok, ki ga določa v 2. odstavku 46. člena ZZK-1 je 15 dni po pravnomočnosti, kar pa ne omejuje sodišča, da tega ne bi storilo že prej. Ločiti je treba postopek zavarovanja in zemljiškoknjižni postopek. Sklep o zavarovanju je postal pravnomočen dne 4.9.2010. S tem je zaključen postopek zavarovanja, postopek stečaja pa se je začel šele 6.10.2010. V obeh odgovorih priglaša tudi stroške.

Pritožba je utemeljena.

Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da so ugovori tretjih prepozni, ker je postopek zavarovanja že končan, upoštevaje 64. in 239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ugovor tretjih se namreč lahko vloži do konca postopka zavarovanja. Postopek zavarovanja pa v času odločanja o ugovorih še ni bil končan. V skladu z 244. členom ZIZ se namreč v postopku zavarovanja pridobi na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, zastavna pravica z vknjižbo. Vknjižba hipoteke pa se lahko dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Konec postopka v postopku zavarovanja ob smiselni uporabi 2. odstavka 64. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ je torej podan takrat, ko vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi postane pravnomočna in ne morda s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju. Res se izvršba praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (46. člen ZIZ). Ker pa gre le za smiselno uporabo določil ZIZ v smislu 239. člena ZIZ, ter ker je potrebno v konkretnem primeru upoštevati še določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002) in tudi Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/2003) je mogoče opraviti vknjižbo zastavne pravice le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. I Cp 2089/2008 z dne 28.5.2008). SPZ v 130. členu res med drugim določa, da lahko zastavna pravica nastane na podlagi odločbe sodišča. V nadaljnjem 135. členu SPZ določa, da sodna prisilna zastavna pravica praviloma nastane v trenutku, ko postane sodna odločba pravnomočna. To pa je splošno pravilo, od katerega določa izjemo 143. člen SPZ glede hipoteke (zastavne pravica na nepremičninah), ki določa, da hipoteka nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo. Podlaga za vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo je torej lahko le pravnomočna sodna odločba. Vknjižba hipoteke se dovoli na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice (7. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1). Da je temu tako, izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 46. člena ZZK-1, ki določa, da mora sodišče, ko odloča na prvi stopnji o odločbah iz 1. odstavka tega člena (tudi o sklepu o zavarovanju) obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti.

Ne glede na navedeno pa je navesti, da po mnenju višjega sodišča sklep o zavarovanju ni mogel postati pravnomočen 4.9.2010. Iz registra podjetij pri AJPES namreč izhaja, da je bil dne 1.9.2010 uveden postopek prisilne poravnave, dne 6.10.2010 pa se je začeti postopek prisilne poravnave na podlagi sklepa opr. št. St ustavil ter je bil začet stečajni postopek. V času od 1.9.2010 do 6.10.2010 je bil torej postopek prekinjen na podlagi 1. odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V tem času torej procesni roki niso tekli ter sklep o zavarovanju z dnem 4.9.2010 ni mogel postati pravnomočen. Z uvedbo stečajnega postopka pa nastopijo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka v skladu z 3. odstavkom 132. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno zaključilo, da je sklep o zavarovanju postal pravnomočen dne 4.9.2010, prav tako pa tudi ni še pravnomočno odločeno o vknjižbi zastavne pravice upnika na podlagi tega sklepa, kar posledično pomeni, da postopek zavarovanja še ni končan, saj še ni razvidno, ali bodo nastopili pravni učinke vknjižbe, upoštevaje 5. člen ZZK-1.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbam ugoditi, sklep razveljaviti v zvezi z odločitvijo o ugovorih in posledično tudi o predlogu za odlog in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.