VSL sklep I Cpg 79/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 826,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do pravnomočnega končanja zadeve, ki se vodi pod opr. št. I P 2542/05 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Zoper sklep se je pravočasno, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom ZPP.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se je sodišču prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa pri zapisu opravilne številke zadeve pripetila očitna pisna pomota. Pomotoma je zapisalo I P 2542/05, namesto pravilno I P 2524/05. Glede na določbo 328. člena ZPP lahko sodišče napako v številkah vsak čas popravi. Takšna očitna pisna pomota zato ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Povsem pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugotovitev lastništva na zemljiščih, ki so predmet tega gospodarskega postopka, predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o obeh tožbenih zahtevkih. Ali je zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja potrebna prekinitev postopka, čemur pritožnik nasprotuje, pa je odvisno od odločitve sodišča, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa tega ne bo storilo (prvi odstavek 13. člena in 1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Napačne so navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje prekinilo postopek, četudi tožena stranka predloga za prekinitev postopka ni podala. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank. Možna je le v zakonsko predvidenih primerih. Če sodišče sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, mora postopek prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, pa sodišče nima povsem diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).

V konkretnem primeru je odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa bo počakalo na odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi pod opr. št. I P 2524/2005, upoštevajoč zgoraj navedene kriterije, predvsem upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka, pravilna. Glede na to, da je bila v zadevi opr. št. I P 2524/05 že izdana delna sodba, s katero je bilo pravnomočno

odločeno o lastništvu več kot polovice zemljišč, ki so predmet tega gospodarskega postopka, bi bilo povsem neekonomično, da bi gospodarsko sodišče, ločeno od pravdnega sodišča, začelo z ugotavljanjem lastništva ostalih nepremičnin.

Glede pritožbene navedbe, da tožena stranka po delni sodbi ni pridobila lastninske pravice na navedenih nepremičninah, ker se lastninska pravica na nepremičninah pridobi šele z vpisom v zemljiški knjigi, pritožbeno sodišče odgovarja, da 42. člen Stvarnopravnega zakonika določa, da se lastninska pravica pridobi s pravnomočno

sodno odločbo. S sodno odločbo se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko odločba doseže kvaliteto, ki jo zahteva zakon - pravnomočnost, to pomeni, da zoper sodno odločbo ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva. Pridobitev je s tem opravljena in ne zahteva se izpolnitev dodatnih pogojev.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb „da sodišče očitno komunicira in se dogovarja s toženo stranko tudi izven narokov, da je delna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 2524/05 očitno napačna in nezakonita itd.“ ni opredelilo, saj za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne stroške je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo odvetniške stroške za sestavo odgovora na pritožbo (1500 točk). Upoštevajoč 20 % DDV, znaša nagrada pooblaščencu tožene stranke 826,20 EUR.

Zamudne obresti so objektivna posledica zamude. Ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred prejemom te odločbe in iztekom paricijskega roka (primerjaj 313. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 313. člena ZPP naložilo toženi stranki plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke v splošnem paricijskem roku 15 dni od vročitve prepisa tega sklepa brez zamudnih obresti, po izteku paricijskega roka pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti.