VSL sklep I Cpg 1472/2010

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek v tej pravdi prekinjen od 17. 06. 2010 dalje (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90574/2008 z dne 01. 11. 2008 je razveljavilo v 1. in 4. odstavku in tožbo zavrglo (II. točka izreka) ter odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka III. točka izreka)

Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter nadaljuje postopek zoper aktivnega družbenika tožene stranke in toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke v zvezi s pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka 17. 06. 2010 izbrisana iz sodnega registra po izvedenem postopku izbrisa brez likvidacije ter da je prenehanje pravne osebe po zakonu razlog za prekinitev pravdnega postopka (3. točka 205. člena ZPP). Zato pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, od kdaj je pravdni postopek prekinjen, ni utemeljena.

Pritožnica tudi ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je z izbrisom tožene stranke iz sodnega registra le ta izgubila status pravne osebe, s tem pa tudi položaj pravdne stranke (1. odstavek 76. člena ZPP).

V situaciji, v kateri med postopkom pride do razlogov za prekinitev postopka iz 3. točke 205. člena ZPP, po oceni pritožbenega sodišča ne gre za enako situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 81. člen ZPP (dolžnost sodišča, da poziva tožečo stranko, da ukrene vse, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka). Po prekinitvi postopka je možnost nadaljevanja prekinjenega postopka namreč posebej urejena v prvem odstavku 208. člena ZPP. V primeru nadaljevanja postopka po prvem odstavku 81. člena ZPP z osebo, ki je lahko pravdna stranka, le te ne zavezujejo nobena pravdna dejanja osebe, ki v postopku ni imela položaja pravdne stranke. V primeru nadaljevanja prekinjenega postopka po prvem odstavku 208. člena ZPP pa oseba, s katero se postopek nadaljuje, vstopi v tisto fazo postopka, ki se je končal s prekinitvijo. Tak zaključek izhaja iz dejstva, da je pravdna stranka, s katero se postopek nadaljuje, pravna naslednica pravdne stranke, s katero je bil postopek začet (in je tekel do njenega prenehanja). Po prvem odstavku 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, navedenega v 1. do 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni naslednik pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Inštitut pravnega nasledstva pravne osebe je inštitut statusnega prava, učinke pravic in obveznosti pravnih naslednikov pa ureja materialno pravo. V določenih primerih zakon izrecno določa, kdo je pravni naslednik pravne osebe, ki preneha; največkrat pa se šele iz določb materialnega prava o učinkih pravic in obveznosti pravne osebe, ki preneha, lahko izvede zaključek o tem, ali ima ali nima pravne naslednike.

Tožeča stranka ima načeloma pravico do nadaljevanja prekinjenega postopka (3. odstavek 208. člen ZPP). Praviloma je vprašanje, ali je v predlogu za nadaljevanje postopka označena oseba tudi pravni naslednik prvotne pravdne stranke, stvar kontradiktornega razpravljanja v sledeči pravdi. Vendar v primeru, če je izključeno pravno nasledstvo pri določenih postopkih izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom sploh ni mogoče. Smiselno v takem primeru ne preneha razlog za prekinitev postopka. Zato tudi razpravljanje o tem, ali ima družba po izbrisu pravne naslednike, z osebo, ki bi jo tožeča stranka označila kot pravnega naslednika, ne bi bilo možno.

ZGD nima določb o tem, da so družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo pravni nasledniki družbe po njenem izbrisu. Po izbrisu družbe iz sodnega registra tudi družbenikom preneha status družbenikov izbrisane družbe. Izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije ureja ZFPPIPP. Ta materialnih določb o prenosu pravic in obveznosti na družbenike po izbrisu družbe, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so osebe, ki so bili družbeniki družbe, njeni univerzalni pravni nasledniki, ne vsebuje. Vsebuje pa določbo o obveznostih aktivnih družbenikov za denarne terjatve upnikov, ki so jih imeli na dan izbrisa družbe do le te (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). O tem, ali je iz v šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP določenih posledic izbrisa mogoče izpeljati zaključek, da zakon določa, da ima družba po izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije pravne naslednike, so v sodni praksi dejansko različna stališča, na kar pravilno opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov, po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage. Te mu ne ponudi niti pritožnica, da bi se o njej lahko opredelilo. Sklicevanje na ureditev v izvršilnem postopku je brez teže, ker se v pravdnem postopku določbe ZIZ ne uporabljajo. Tudi besedilo zakona, da lahko upniki zahtevke zoper družbenike uveljavljajo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra (deseti odstavek 442. člena ZPP), ne potrjuje stališča, da zakon ureja vprašanje nadaljevanja prekinjenega postopka zoper osebo, odgovorno za obveznosti družbe kot z njenim pravnim naslednikom. Bojazen, da bi nov zahtevek zoper odgovorno osebo medtem zastaral, pa je odveč, ker se pravila o zastaranju ne uporabljajo, kadar je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo (345. člen OZ). V takem primeru pa tudi ne pride v poštev določba OZ o vštevanju časa prednikov pri zastaranju (338. člen OZ), kar je logično, če družbenik ni pravni naslednik družbe.

S tem se izkaže, da pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe zoper osebo, ki nima več statusa pravdne stranke niti pravnih naslednikov, s katerimi bi bilo mogoče nadaljevati postopek, ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).