VSRS Sodba X Ips 10/2009

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 30. 3. 2007, odpravi in zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 3. 2007. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji – ZUSDDD (Ur. l. RS, št. 61/99).

2Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. Iz odločbe tožene stranke je razvidno, da je tožnikovo vlogo presodila tako z vidika določb ZUSDDD kot tudi z vidika določb Zakona o tujcih – ZTuj, ter pravilno upoštevala določbe Uredbe Evropske skupnosti 526/2006 z dne 15. 3. 2006, ki je v času odločanja tožene stranke že veljala.

3Revident se glede dovoljenosti revizije sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga iz razloga bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da tožena stranka in sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pri odločanju nista upoštevala kriterijev iz odločb Ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003 in Up 211/04 z dne 2. 3. 2006, glede interpretacije zakonskega pojma „dejanskega življenja v državi,“ kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava in posledično kršitev njegovih ustavnih pravic. Nadalje navaja, da tožena stranka v postopku ni ugotovila dejstev in okoliščin, pomembnih za odločbo, ter je s tem, ko ni odgovorila na tožnikove ugovore, kršila določbe 8. in 9. člena ZUP. Po njegovem mnenju sodišče prve stopnje (ki se glede navedenega v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke) in tožena stranka navedeni odločbi Ustavnega sodišča napačno interpretirata pri razlagi pojmov „dovoljenje za stalno prebivanje,“ „stalno prebivališče,“ in „dejansko stalno prebivanje.“ Prav tako je napačna interpretacija namena odločbe Ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija je utemeljena.

6Vrhovno sodišče je revizijo dovolilo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je revident izkazal, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju razlage nedoločenega pravnega pojma „dejansko življenje v RS“ po 1. členu ZUSDDD, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje.

7Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

8Kot izhaja iz predloženih spisov, je imel revident (roj. … v A., B...) prijavljeno stalno prebivališče v Ljubljani na naslovu ..., in sicer v obdobju od 21. 8. 1984 do 26. 2. 1992, ko je bil na podlagi takrat veljavnega 81. člena Zakona o tujcih – ZTuj po uradni dolžnosti prenesen iz evidence registra stalnih prebivalcev v evidenco tujcev.

9Načeloma se presoja zakonitost v upravnem sporu izpodbijane odločbe na podlagi materialnega prava, ki je veljalo v času odločanja upravnega organa. V tem primeru je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi ZUSDDD, za katerega je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo že s svojo odločbo U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003, da je v neskladju z Ustavo, in je zakonodajalec odpravil to protiustavnost s sprejemom novele ZUSDDD-B (Ur. l. RS, št. 50/2010), ki je začela veljati 24. 7. 2010, torej še pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o reviziji tožeče stranke.

10Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko sta tožena stranka in prvostopenjsko sodišče odločala po določbi ZUSDDD, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo in je zakonodajalec to neskladje odpravil z novelo ZUSDDD-B, ki je bila sprejeta med tem revizijskim postopkom, je Vrhovno sodišče zaradi ekonomičnosti postopka, ne glede na to, da je po tej noveli prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku presoditi, ali revident izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe o stalnem prebivanju glede na določbe novele ZUSDDD-B.