VSRS Sodba in sklep II Ips 900/2009

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo zneska 15.000 EUR.

Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.424,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve te sodbe tožeči stranki.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama ni obstajala zunajzakonska skupnost, in da toženec ni vlagal v toženkino stanovanjsko hišo na naslovu ... Odločilo je, da tožnik ni upravičen do povrnitve 15.000 EUR iz naslova vlaganj in zavrnilo zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja [solastniški delež do 1/6 na nepremičnini parc. št. 393/1 k.o. .. (lokal na M.) in premičnine v dveh poslovnih prostorih (lokalih na M. in na L.) ter v stanovanjski hiši v F., razen v kuhinji in spalnici] in tožnikovega deleža do 1/2 na njem.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodišče ni zadosti obrazložilo, zakaj med strankama ni obstajala zunajzakonska skupnost. Tožnik je zatrjeval, da je vlagal v toženkino (tuje) premoženje. Sodišče bi moralo uporabiti 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, Ur. l. RS št. 87/2002), za katerega ni nujen obstoj zunajzakonske skupnosti. Tožnik je pojasnil, da je v toženkino nepremičnino vložil lastno delo in delo svojih prijateljev. Predlagal je zaslišanje prič in postavitev izvedenca, a se sodišče o tem ni izreklo oziroma je dokazne predloge zavrnilo. S tem je kršilo določbo 212. in 213. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 73/2007 s spremembami). Tožnik je predlagal zaslišanje prič, sodišče pa predlogu kljub izpolnitvi pogojev iz 286. člena ZPP ni ugodilo. Sodišče ni pojasnilo, zakaj izpovedb določenih prič ni upoštevalo in je podana kršitev iz 14. oziroma 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je 28. 10. 2008 izdalo sodbo, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, zato se postopek nadaljuje po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 45/2008, ZPP-D), ki velja od 1. 10. 2008. V skladu z določbo drugega in petega odstavka 93. člena-D je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. V konkretnem primeru je tožnik v pripravljalni vlogi 14. 3. 2008 (l. št. 27) tožbo spremenil, tako da je zahteval, da mu toženka povrne 15.000 EUR iz naslova vlaganj v stanovanjsko hišo. Trdil je, da je do povrnitve teh vlaganj upravičen na podlagi 48. člena SPZ. Poleg tega je zahteval ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo: solastniški delež do 1/6 na nepremičnini parc. št. 393/1 k.o. ... (lokal na M.) in premičnine v dveh poslovnih prostorih (lokalih na M. in na L.) ter v stanovanjski hiši v F., razen v kuhinji in spalnici, da je delež tožnika ½ in da mu je dolžna toženka izstaviti zemljiškoknjižno listino za vknjižbo solastninske pravice v korist tožnika do 1/12 na nepremičnini parc. št. 393/1 k.o. ... Revizijsko sodišče ugotavlja, da imata zahtevka za povrnitev vlaganj in za ugotovitev skupnega premoženja in deležev različno pravno podlago (prvi v določbah 48. člena SPZ oziroma v določbah 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29/1978 s spremembami, drugi pa v določbah 51. in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS št. 15/1976 s spremembami), odločitev o reviziji pa ni odvisna od rešitve pravnega vprašanja, ki bi bilo skupno za vse navedene zahtevke. Med tem, ko je ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti pogoj za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju, za odločitev o zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve ni. Ker je tožnik sam v pripravljalni vlogi izrecno navedel, da zahteva plačilo na podlagi določb SPZ (svoje trditve je ponovil tako v pritožbi kot v reviziji), revizijsko sodišče ni moglo šteti, da gre za vrednost vlaganj, ki bi bila predmet skupnega premoženja, tožnik pa bi na ta način zgolj predlagal razdelitev skupnega premoženja. Ker torej ne gre za izjemo iz petega odstavka 93. člena ZPP-D, je revizijsko sodišče revizijo v delu, s katerim izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo zneska 15.000 EUR, zaradi nedoseganja revizijskega praga 40.000 EUR kot nedovoljeno zavrglo.

7Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče določenih prič ni omenilo v svoji sodbi, ker za odločitev v zadevi niso bile relevantne. To je tožniku pojasnilo tudi sodišče druge stopnje (četrta stran sodbe).Tudi če sodišče nek nerelevanten dokaz sicer izvede, pa rezultata tega dokaza ni dolžno navajati v svoji obrazložitvi.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: V

intimni zvezi pravdnih strank ni bilo medsebojnega spoštovanja, čustvenega razumevanja, zaupanja. Po tožnikovi razvezi (decembra 1994) so se začeli njuni odnosi krhati, toženka je začela odklanjati intimne odnose. V letu 1998 je bil tožnik tudi fizično grob. Po tožnikovi izpovedbi njegova plača ni predstavljala skupnega premoženja, denarja za gospodinjstvo nista dajala skupaj, sam pa si je iz svojih prihrankov kupil stanovanje

.

V toženkinih gostinskih lokalih ni delal, razen tri mesece, za katere je dobil plačilo

.

Za obratovalne stroške v hiši ni prispeval.

9Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, na katero je revizijsko sodišče vezano, je pravilen materialnopravni zaključek, da vsebine življenjske skupnosti pravdnih strank ni mogoče subsumirati pod pravni standard zunajzakonske skupnosti in da med njima ni prišlo do premoženjske skupnosti (skupnega premoženja).

10Uveljavljena revizijska razloga po povedanem nista podana, zato je moralo sodišče v ostalem delu revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP). V skladu s 154. in 165. členom ZPP, upoštevaje Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003, 70/2003) je tožnik dolžan toženki povrniti 1.424,16 EUR revizijskih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.