VSRS Sodba IV Ips 56/2009

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

A.

1R.N. je bil z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spoznan za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), to je hrambe 12,89 g smole rastline konoplja, ki je razglašena za mamilo. Izrečena mu je bila globa 250 EUR in odvzem mamila.

2Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec. Navaja, da je bil obdolženi R.N. s sodbo sodišča prve stopnje spoznan za odgovornega storitve obravnavanega prekrška zaradi hrambe 62,48 g smole konoplje, ki mu je bila zasežena ob hišni preiskavi. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je bila odredba Okrajnega sodišča v Brežicah PRhp 5/2007 z dne 14.6.2007 nezakonita, ker niso bili izkazani utemeljeni razlogi za sum storitve prekrška. Dokazi, pridobljeni ob hišni preiskavi, so zaradi tega nedovoljeni, zato sodišče prve stopnje nanje glede na 6. točko prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ne bi smelo opreti sodbe. Navedeno po utemeljitvi sodišča druge stopnje ne velja glede 12,89 g smole konoplje, ki jo je obdolženec policiji izročil sam pred začetkom hišne preiskave. To stališče je po navedbah zahteve za varstvo zakonitosti napačno. Po tretjem odstavku 215. člena ZKP se pred začetkom preiskave zahteva od tistega, na katerega se nanaša odredba, naj prostovoljno izroči predmete, ki se iščejo, vendar gre pri tem le za zaporedje dela policije, ne pa za dve med seboj ločeni fazi tega preiskovalnega dejanja. Navaja, da je poziv za prostovoljno izročitev predmetov, ki sledi izročitvi odredbe o hišni preiskavi in pouku po drugem odstavku 215. člena ZKP, treba šteti za del hišne preiskave. Tako ga razume tudi tisti, ki že ima v rokah odredbo o preiskavi, saj ima le izbiro: ali naj iskane predmete izroči sam ali pa se takoj začne hišna preiskava. To pomeni, da so predmeti, ki jih je obdolženec na poziv izročil policiji, prav tako nedovoljen dokaz, sodišče druge stopnje pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 214. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper R.N. ustavi.

3Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena ZKP vročena obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Nanjo je z vlogo z dne 2.10.2009 odgovoril obdolženčev zagovornik.

B.

4Cilj hišne preiskave kot enega od preiskovalnih dejanj je zlasti pridobitev materialnih dokazov oziroma predmetov, ki so pomembni za postopek o prekršku. Ker hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno zagotovljeno nedotakljivost stanovanja, je dopustna le takrat, ko so izpolnjeni v Ustavi in zakonu predpisani pogoji. Ti so določeni v 36. členu Ustave oziroma v določbah od 214. do 219. člena ZKP, ki se na podlagi prvega odstavka 67. člena ZP-1 smiselno uporabljajo tudi v postopku o prekršku. Dovoljeni dokazi, na katere sme sodišče opreti sodbo, so zato rezultat tistega posega v posameznikovo zasebnost, ki je dopusten in izveden zakonito. Predmeti, pomembni kot dokaz v postopku prekršku se ob hišni preiskavi zagotovijo tako, da se zasežejo. Zaseg predmetov se sicer lahko opravi tudi kot samostojno preiskovalno dejanje, glede katerega se (enako kot velja glede hišne preiskave) v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe ZKP (prvi odstavek 67. člena ZP-1). Zaseg je torej način zagotovitve predmetov, ki se opravi v okviru drugega preiskovalnega dejanja (hišne oziroma osebne preiskave), na zahtevo sodišča (220. člen ZKP) na podlagi t.i. edicijske dolžnosti oziroma ob prostovoljni izročitvi.

5V obravnavani zadevi je bila z odredbo Okrajnega sodišča v Brežicah PRhp 5/2007 z dne 14.6.2007 odrejena hišna preiskava stanovanjske hiše na naslovu J., last V. in S.N., kjer dejansko stanuje tudi obdolženi R.N. Višje sodišče v Ljubljani je v izpodbijani sodbi presodilo, da so dokazi, ki so bili pridobljeni ob tej hišni preiskavi, nedovoljeni. Ocenilo je, da razlogi odredbe niso bili konkretizirani in določno izraženi v tolikšni meri, da bi omogočali naknadno sodno presojo verjetnosti, da je bil storjen prekršek (utemeljeni razlogi za sum). Prvostopenjsko sodbo je zato spremenilo tako, da je v opisu prekrška očitano količino hranjenega mamila znižalo za 49,59 g. Stališča sodišča druge stopnje, utemeljenega s povzetimi razlogi, zahteva za varstvo zakonitosti ne problematizira, temveč izpodbija presojo, da je bil preostali del prepovedane droge (12,89 g) utemeljeno zasežen na podlagi izročitve s strani obdolženca pred izvedbo hišne preiskave in da zato ne gre za nedovoljen dokaz. Gre za predmet, ki je v potrdilu o zasegu predmetov z dne 15.6.2007 zabeležen pod točko 1, to je „koščki rjave barve neznane snovi v manjši PVC vrečki“, za katerega je bilo na podlagi poročila o opravljeni analizi snovi ugotovljeno, da gre za navedeno količino smole prepovedane droge konoplja.

6Iz zapisnika o preiskavi stanovanjske hiše na naslovu J., z dne 15.6.2007 izhaja, da je predmet pod točko 1. zapisnika (koščki rjave barve neznane snovi v manjši PVC vrečki) izročil R.N. sam, in sicer ga je „vzel iz predala sobe“. Glede na takšno vsebino zapisnika je mogoč edino zaključek, da je bil ta predmet izročen in zasežen po tem, ko (i) je bila odredba o hišni preiskavi izročena R.N., (ii) ko je bil obdolženec poučen o pravici, da obvesti odvetnika, (iii) ko je bila zagotovljena prisotnost dveh prič in (iv) ko so policisti že vstopili v prostore, ki jih je zajemala odredba o hišni preiskavi. Ob upoštevanju, da odredba za hišno preiskavo vsebuje najprej dovoljenje za vstop v prostor in nato dovoljenje za opravo preiskave, so torej policisti že izkoristili tudi prvo pooblastilo odredbe. Glede na navedeno je pravilno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je bil tudi zaseg 12,89 g smole rastline konoplja opravljen v okviru izvajanja hišne preiskave. Kljub temu, da je obdolženi ta predmet izročil sam (na poziv po tretjem odstavku 215. člena ZKP), gre torej ob navedenih okoliščinah primera za zaseg kot del začete hišne preiskave. Ob neizpodbijani ugotovitvi, da je bila hišna preiskava odrejena nezakonito, zahteva za varstvo zakonitosti pravilno trdi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj tudi 12,89 g smole rastline konoplja predstavlja dokaz, na katerega se sodba ne more opirati.

7Sodišče druge stopnje je svojo presojo, da je bil ta predmet zasežen na podlagi izročitve s strani obdolženca pred izvedbo (in povsem neodvisno od) hišne preiskave, sicer oprlo na zapis v potrdilu o zasegu predmetov, da ga je „izročil R.N. pred hišno preiskavo“. Vendar pa je ta zapis treba razumeti v zgoraj opisanem časovnem okviru, razvidnem iz zapisnika o hišni preiskavi. Nenazadnje je bilo glede vseh (skupaj 37) zaseženih predmetov napravljeno enotno potrdilo o zasegu, predmeti zabeleženi po številkami od 1 do 4 (koščki oziroma tablica neznane snovi rjave barve) pa zavarovani v eni skupni vrečki (opomba potrdila).

8Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo ter glede na naravo kršitve sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).