VSRS Sklep X Ips 420/2007

I. Revizija tožene stranke se zavrže.
II. Pritožba stranke z interesom se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 21. 1. 2005 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 27. 7. 1995. Z navedeno prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno, da se A. d.o.o., V., lastninsko preoblikuje po kombinaciji izbranih načinov lastninskega preoblikovanja, da se sprejme spremenjen program lastninskega preoblikovanja tega podjetja ter da nominalna vrednost družbenega kapitala znaša 757,835.000,00 SIT.

K 1. točki izreka:

2Zoper izpodbijano sodbo je tožena stranka vložila revizijo dne 5. 1. 2007, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi, tožbo zavrne oziroma vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

3Revizija tožene stranke ni dovoljena.

4V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena izpodbijana odločba tožene stranke. Če se upravna odločba odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti in pravni koristi tožeče stranke v upravnem sporu še ni (dokončno) odločeno. Za take primere je v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 kot pravna posledica take pravnomočne sodbe določeno, da mora pristojni organ postopek ponovno voditi in ga čim prej (v 30 dneh od vročitve prvostopne sodbe, ker sodišče prve stopnje ni določilo drugačnega roka) zaključiti z izdajo nove odločbe. Navedenih učinkov pravnomočne sodbe vložena revizija ne more zadržati (prvi odstavek 84. člena ZUS-1).

5V četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek. Vendar ima po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopnega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi določba 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne jurisdikcije) tudi v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči v nasprotju z že izraženim mnenjem in stališčem sodišča.

6Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred novo dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kateri interesi bodo z odločitvijo prizadeti in kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna, kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, pa za revizijo ne zadošča.

7Glede na navedeno je revizijsko sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

K 2. točki izreka:

8Zoper sodbo sodišča prve stopnje je prizadeta stranka dne 5. 1. 2007 vložila pritožbo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

9Pritožba stranke z interesom ni dovoljena.

10Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Ker je stranka z interesom pravno sredstvo vložila po uveljavitvi ZUS-1 (1. 1. 2007), ne pridejo v poštev določbe drugega odstavka 107. člena ZUS-1. Po določbah prvega odstavka 73. člena ZUS-1 v skladu s 104. členom ZUS-1, je zoper sodbo, ki jo izda Upravno sodišče, dovoljena pritožba le v dveh primerih, in sicer: če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.

11Ker je bila v obravnavani zadevi pritožba vložena po uveljavitvi ZUS-1, je sodišče prve stopnje pozvalo prizadeto stranko, da se po prejemu poziva izjasni, ali vztraja pri vloženi pritožbi, ali pa vlaga revizijo zoper navedeno sodbo. V svojem odgovoru na dopis sodišča prve stopnje z dne 23. 1. 2007 je stranka z interesom navedla, da vztraja pri pritožbi.

12Ker je glede na citirane določbe ZUS-1 izpodbijana sodba postala s 1. 1. 2007 pravnomočna, prizadeta stranka pa je svojo pritožbo vložila po uveljavitvi ZUS-1, je takšna pritožba, pri kateri prizadeta stranka vztraja, nedovoljeno pravno sredstvo. Zoper pravnomočno sodbo je namreč glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZUS-1 mogoče vložiti le revizijo.

13Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije nedovoljeno pritožbo stranke z interesom zavrglo na podlagi 343. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.