VSRS Sodba X Ips 532/2007

Reviziji se ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrne.

1S pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo, odločbo tožene stranke z dne 19. 1. 2005 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (1. točka izreka), toženi stranki naložilo plačilo odškodnine tožeči stranki v tam navedeni višini za tam navedeno delovno mesto (2. točka izreka) in odločilo o stroških postopka, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 15. 11. 2004, s katerim ni bil izbran za zasedbo delovnega mesta višjega svetovalca v nazivu višji svetovalec II in I.

2V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje glede 1. točke izreka med drugim navaja, da iz listin spisa, ki so bile predložene sodišču, ni mogoče ugotoviti, ali je bil postopek izveden v skladu z objavo v javnem razpisu, ker manjkajo listine, ki so bistvenega pomena za presojo tega dejstva, zato pa tudi ni bilo mogoče presoditi, ali je v postopku izbire dejansko prišlo do nezakonitosti, na katere opozarja tožnik. Ker na te navedbe tudi tožena stranka ni odgovorila, čeprav je nanje opozarjal tožnik že v pritožbi zoper sklep prvostopnega organa, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je pomanjkljivost, ki že sama po sebi narekuje njeno odpravo. Odločitev iz 2. točke izreka je sodišče prve stopnje oprlo na določbo petega odstavka 65. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU, po kateri sme sodišče, če ugotovi, da je tožba utemeljena, kar velja za obravnavani primer, prisoditi prizadetemu odškodnino. Priznana odškodnina po presoji sodišča ustreza teži kršitve postopka in posledicam, ki jih je tožnik utrpel z vlaganjem pravnih sredstev, in dejstvu, da je ostala kljub ponovljenemu postopku njegova izbira še vedno negotova.

3Zoper 2. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z obstojem pomembnega pravnega vprašanja uporabe petega odstavka 65. člena ZJU. Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da gre odškodnina po petem odstavku 65. člena ZJU prizadetemu kandidatu v primeru, ko je bilo v postopku pred pristojnim upravnim sodiščem ugotovljeno, da je bil v postopku izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, ali da kandidatu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku, pa bi mu morala biti dana, ali da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata, ne pa v primeru, ko upravno sodišče sicer ugotovi nekatere procesne kršitve in posledično vrne zadevo v ponovno odločanje, ne da bi dejansko ugotovilo nezakonitost izvedbe konkretnega postopka javnega natečaja. Odškodnina bi v takem primeru izgubila svoj namen, saj bi prenehala biti odmena prizadeti stranki, postala pa bi zgolj sankcija toženi stranki zaradi domnevnih procesnih nepravilnosti, kar pa ni bil namen zakonodajalca. Tožena stranka opozarja tudi na vprašanje izvršljivosti navedene sodbe, saj je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka kot osnovo za določitev višine odškodnine navedlo delovno mesto višji svetovalec II. I., pri taki navedbi pa gre za dva uradniška naziva, pri čemer sta tudi plači za oba naziva različni. Upravno sodišče v sodbi tudi ni navedlo številke računa tožeče stranke niti roka za plačilo odškodnine.

4V odgovoru na revizijo tožnik navaja, da je glede razlogov za dovoljenost pomanjkljiva, abstraktna, ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov – sodne odločbe, na katero opira svoje navedbe. Glede revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava pa tožnik ocenjuje, da so pogoji za prisoditev odškodnine glede na odločitev sodišča, ki je tožbi ugodilo ob upoštevanju določbe petega odstavka 65. člena ZJU, podani. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da revizijo zavrne kot neutemeljeno na podlagi 92. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1

5Revizija je utemeljena.

6Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka uspešno izkazala obstoj pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre v obravnavani zadevi glede na vsebino zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju prisoditve odškodnine na podlagi določbe petega odstavka 65. člena ZJU, o katerem je Vrhovno sodišče s sodbo v zadevi X Ips 308/2007 z dne 23. 4. 2009 odločilo drugače kot sodišče prve stopnje v 2. točki izpodbijane sodbe v obravnavani zadevi.

7Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek). Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 pa je ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil opravljen tudi sodni preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je revizijski ugovor zmotne uporabe materialnega prava utemeljen. Po določbi prvega odstavka 65. člena ZJU ima kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, če meni, da: je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev (1. točka); izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku (2. točka); je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata (3. točka); ali če je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka (4. točka). Glede na določbo petega odstavka 65. člena ZJU je zoper odločbo komisije za pritožbe dovoljen upravni spor. V primeru, da upravno sodišče ugotovi, da je tožba utemeljena, lahko prisodi prizadetemu odškodnino v višini najmanj ene in največ treh najnižjih mesečnih bruto plač za delovno mesto, za katero se je potegoval, v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena pa lahko upravno sodišče odločbo o izbiri razveljavi. Odškodnino sodišče odmeri glede na težo kršitve in glede na posledice, ki jih je utrpel tožnik. V primeru razveljavitve odločbe o izbiri pristojna komisija za pritožbe po uradni dolžnosti razveljavi akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi.

9V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, pri tem pa se sklicuje na določbo 254. člena (pomotno citira 245. člen) Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, ki v drugem odstavku med drugim določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje je presodilo, da zaradi te kršitve izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

10Po presoji Vrhovnega sodišča v takšnem primeru ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka 65. člena ZJU in prizadetemu kandidatu prisoditi odškodnino. Sodišče prve stopnje je sicer odločilo, da je tožba utemeljena, vendar zaradi navedenih procesnih kršitev tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni pa ugotovilo, da bi bila pritožba utemeljena iz vsebinskega razloga, zaradi katerega jo je dopustno vložiti - prvi odstavek 65. člena ZJU (da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev oziroma kandidat, ki po merilih postopka ni dosegel najboljšega rezultata). Odločbo je odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

11Po presoji Vrhovnega sodišča je namreč določbo petega odstavka 65. člena ZJU mogoče uporabiti samo v primeru, ko bi sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena zaradi razlogov, zaradi katerih ima po določbi prvega odstavka 65. člena ZJU kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, torej bi ugotovilo obstoj enega od teh razlogov. Ker pa v obravnavani zadevi ni prišlo do vsebinske odločitve, saj je sodišče zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, pa tožniku odškodnina po citirani določbi ZJU ne gre. Takšna uporaba prvega odstavka 65. člena ZJU izhaja tudi iz namena zakonodajalca, sicer natančneje izraženega šele v kasnejši spremembi te določbe (Ur. l. RS, št. 65/2008 z dne 30. 6. 2008), po kateri lahko sodišče prisodi prizadetemu odškodnino samo v primeru, da je tožba utemeljena iz razloga iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. V obravnavani zadevi pa sodišče prve stopnje take kršitve ni ugotovilo in odločbe o izbiri ni razveljavilo, temveč je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, kljub temu pa ji je naložilo plačilo odškodnine po petem odstavku 65. člena ZJU. S tem pa je po presoji Vrhovnega sodišča zmotno uporabilo materialno pravo (peti odstavek 65. člena ZJU). Do drugih revizijskih navedb se zato Vrhovno sodišče ni opredelilo.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo 2. točko izreka izpodbijane sodbe tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo.