65. člen ZJU-B

Odločba o imenovanju v naziv vpliva le na pravni položaj stranke z interesom, ki je javni uslužbenec - uradnik, in ki brez imenovanja v določen naziv uradniških nalog ne more opravljati. Glede na to tožnik za izpodbijanje te odločbe nima pravnega interesa, zaradi česar je sodišče tožbo zoper odločbo zavrglo. Na podlagi obrazložitve sklepa Posebne natečajne komisije ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima stranka z interesom osem let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih v javnem sektorju. To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti. Odprava sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da stranka z interesom izpolnjuje natečajne pogoje in je primerna za položaj generalnega direktorja policije, po veljavni zakonski ureditvi nima nobenih neposrednih pravnih posledic, ki bi lahko vplivale na položaj stranke z interesom, ki je bila na položaj generalnega direktorja že imenovana z odločbo Vlade RS z dne 7. 9. 2023 (in se v njen položaj lahko poseže le v zakonsko utemeljenih razlogih), še manj pa posledic na pravni položaj tožnika. Tožnik je namreč uvrstitev v izbirni po

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.

Predlagatelj, ki utemeljuje pomembnost presoje izpostavljenega vprašanja s potrebo po poenotenju sodne prakse,mora natančno in konkretno izkazati njeno neenotnost.

Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je v njem navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja. Ker je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti. Posnetek razgovora s kandidatom in druga dokazila o izvedbi postopka je treba hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki

V drugem odstavku izreka sklepa je pravzaprav citirana določba prvega odstavka 66. člena ZJU, ki jo tožnik zmotno prikazuje kot ključno za njegov uspeh v tem sporu. Glasi se tako: Izbranega kandidata se imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Določba se niti ne glasi na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Prav tako ta določba ni zadostna podlaga za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na vtoževanem delovnem mestu, s tem da zavrnitve takšnega zahtevka pritožba obrazloženo niti ne problematizira. Vseeno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, da ni ugotovilo elementov (faktičnega) delovnega razmerja ni pomembno, saj tega tožnik (logično) niti ni trdil. Tožnik se v tem sporu pač zavzema za priznanje delovnega razmerja pri toženki v posledici izbire, kar formulira na enem mestu kot zahtevek na sklenitev pogodbe o zaposlitvi (čemur sodna praksa iz razloga pogodbene svobode, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 24. člen ZDR-1, v splošnem res ni naklonjena), na d

Tožnik ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj dejstev, ki jih je navedel v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni smelo upoštevati.

V skladu z 41. členom Statuta tožene stranke predstojnike imenuje in razrešuje generalni direktor UKC. Ker generalni direktor tožene stranke ni organ republike, občine ali mesta, bi torej bilo na podlagi 36. člena v zvezi z 42. členom ZZ za spor v zvezi z izbiro predstojnika kliničnega oddelka (če bi ta bil strokovni vodja, vendar ni) v vsakem primeru pristojno Delovno sodišče in ne Upravno sodišče. V obravnavanem primeru gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za odločanje o katerem je v skladu s č) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče.

ZJA za razliko od ZJU ne predvideva izjeme za primer izpodbijanja sklepa o izbiri, temveč tako za izpodbijanje akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi, kot tudi za izpodbijanje odločbe o izbiri določa pristojnost komisije za pritožbe. Ta pristojnost je tako po jezikovni kot tudi po teleološki in sistemski (glede na ureditev v ZJU) razlagi 22. člena ZJA izključna. Zoper akte, izdane v postopku imenovanja direktorja javne agencije, je tako mogoče vložiti le ugotovitveno tožbo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1. Tožnica v obravnavani zadevi, z izpodbojno tožbo svojega pravnega položaja v nobenem primeru ne more izboljšati, zato nima pravnega interesa za tožbo. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

Očitki v dopisu po vsebini predstavljajo pritožbene razloge, zato ni pomembno, ali je tožnik svoje pisanje tudi naslovil z besedo pritožba. Značaj vloge namreč določa njena vsebina, ne pa naziv, s katerim jo je označila stranka. Dejstvo, da je stranka vlogo poimenovala drugače kot vloge s takšno vsebino poimenuje zakon, ne predstavlja pomanjkljivosti vloge. Tožnik je torej zoper izpodbijani akt vložil pravočasno pritožbo, zato ni podlage za to, da bi sodišče tožbo zavrglo na podlagi sedme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zahteva, da bi morala biti ocena pisnega preizkusa obrazložena ali da bi morala natečajna komisija opredeliti metodologijo ocenjevanja, iz ZJU ali Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ne izhaja. Podrobna obrazložitev ocene pisnega preizkusa bi bila po naravi stvari potrebna, če bi imeli kandidati na voljo pravno sredstvo, s katerim bi se vsebinsko preverjala pravilnost ocenjevanja, vendar ne gre za tak primer. Sodna presoja pravilnosti ocenjevanja je namreč iz razloga, ker je ocenjevanje strokovno opravilo, zadržana. Sodišče se tako ne sme spuščati v strokovno delovanje različnih ocenjevalnih ko

Direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.

V skladu z upravno sodno prakso je sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev, ko gre za profesionalne kriterije, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, zadržana. To pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost le, če je odločiotev očitno nerazumna.

Vsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.

Neuspel javni natečaj in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov. Dejstvo, da ni bil izbran nihče, jih postavlja v medsebojno enak položaj, torej drugače kot v primeru, ko se izbirna faza javnega natečaja konča z opravljeno izbiro in ima neizbrani kandidat pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU. Ker ZJU ne določa, da bi moralo biti obvestilo iz prvega odstavka 62. člena obrazloženo, niti taka zahteva ne izhaja iz narave sprejete odločitve, za katero bi se lahko uporabila določba 22. člena Ustave, je nasprotno stališče sodišča prve stopnje napačno.

ZDR-1 v petem odstavku 200 člena določa, da neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V predmetni zadevi ne gre za delovno mesto javnega uslužbenca v javni upravi in s tem za javni natečaj, ki ga sicer ureja 65. člen ZJU. V konkretnem primeru tudi ni šlo za izbiro direktorja ali strokovnega vodje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nima sodnega varstva v delu, kjer je zahteval, da mora tožena stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev razveljaviti odločitev o izbiri kandidata za delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba". Prav tako ne uživa sodnega varstva tožba tožnika v delu, da mora tožena stranka zaradi izpolnjevanja vseh pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta izdati obvestilo o izbiri na delovno mesto tožniku in z njim skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnika v tem delu pravilno zavrglo. Tudi v primeru, če izbrani kandidat nima ustrezne izobrazbe, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost

Doseganje višje ravni uradnega jezika in madžarskega jezika je izbrani kandidat izkazal s spričevalom o končani dvojezični osnovni šoli in s spričevalom o zaključnem izpitu na dvojezični srednji šoli.

V ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna.

Predhodni preizkus procesnih predpostavk za tožbo, vloženo zoper sklep posebne natečajne komisije iz šestega odstavka 65. člena ZJU, v konkretnem primeru imenovanje direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, zajema tudi presojo, ali ZEKom-1 v četrtem odstavku 181. člena celovito ureja dopustnost sodnega varstva v tem postopku, ali pa določa zgolj dodatno možnost sodnega varstva glede na predvidenega v ZJU.

Zgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.

Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.

Tožnica razlogov, ki bi se nanašali na nepravilno sestavo natečajne komisije, ki je (dejansko) izvajala izbirni postopek, v tožbi ne navaja, niti ne navaja razlogov, ki bi zahtevali izločitev katerega izmed članov posebne natečajne komisije. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom pojasnjuje tudi, da je spoštovanju določb ZUP, tudi tistih, ki se nanašajo na morebitne razloge za izločitev, med drugim namenjena transparentnost postopka imenovanja članov komisije, ki se izkazuje v javni objavi vseh podatkov. Spremembo sestave natečajne komisije pa kandidatom omogočajo tudi določbe Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij z dne 13. 10. 2014. Prekinitev razgovora oziroma nadaljevanje razgovora s tožnico, po tem, ko je ugotovila, da ne izpolnjuje enega izmed 6 elementov po standardih strokovne usposobljenosti in je ocenjena z oceno neustrezno, ne pomeni take kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Posebna natečajna komisija svojo strokovno presojo, kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj, oprla na Standarde strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradn