VSM sklep I Cp 1538/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v I. in II.
točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne
sodišču prve stopnje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za
končno odločbo.

Z uvodoma navedeno sodno odločbo je sodišče prve stopnje

pod točko I. in II. izreka odločilo, da se za dedovanje

upošteva oporoka pokojne z dne 16.07.1998 in se za

dediča razglasi pastorek. Zapuščino predstavljajo

nepremičnine vl. št., k.o. do celote. V točki III.

izreka pa je odločilo, da se nečaki in nečakinje po

pokojničinem prvem možu, s svojim zahtevkom - domnevne

terjatve, ki jo imajo do zapuščine, napotijo na pravdo

(211. člen Zakona o dedovanju - ZD), pri čemer se

zapuščinski postopek ne prekine.

Zaradi pritožbe oporočnih dedičev je na podlagi določil

prvega odstavka 173. člena ZD prvo točko izpodbijanega

sklepa z dne 11.02.2005 s sklepom opr. št. z dne

15.04.2005 spremenilo, tako da se pravilno glasi:

a.) za dedovanje se upošteva oporoka pokojne z dne

16.07.1998;

b.) oporoka z dne 20.05.1999 ni veljavna in se ne

upošteva pri dedovanju.

Delu pritožbenih izvajanj, v katerih se izpodbija

pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o

neveljavnosti oporoke z dne 20.05.1999, zapuščinsko

sodišče ni ugodilo (drugi odstavek 173. člena ZD), ampak

jih je poslalo v obravnavo sodišču druge stopnje.

V obrazložitvi svoje odločitve je navedlo, da je pisna

oporoka zapustnice pred pričami z dne 16.07.1998

sestavljena v skladu z določili 64. člena ZD in kot taka

formalno veljavna. Oporoka z dne 20.05.1999 (tudi pisna

oporoka pred pričami) pa je zaradi dejstva, da je

sestavljena v korist oporočne priče, neveljavna (68.

člen ZD).

Odločitev s pravočasno pritožbo izpodbijata oporočna

dediča oporoke z dne 20.05.1999 zaradi bistvene kršitve

procesnih določb in napačne uporabe materialnega prava

(1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o

pravdnem postopku - ZPP v povezavi s 163. členom ZD), ki

ju je sodišče prve stopnje storilo s tem, da je o

veljavnosti oporoke z dne 20.05.1999 odločalo kot o

pravnem vprašanju (tretji odstavek 210. člena ZD), ko bi

moralo dediče napotiti na pravdo (1. točka drugega

odstavka 210. člena ZD). V nadaljevanju tožba opozarja,

da ZD ne prepoveduje prisotnost oporočnega dediča pri

sestavi oporoke, pač pa prepoveduje, da oporočni dedič

pri sestavi oporoke sodeluje kot oporočna priča.

Podrejeno pa še opozarja na dejstvo, da se sodišče prve

stopnje ni ukvarjalo s vprašanjem, ali je oporoko z dne

20.05.1999 morebiti napisala oporočiteljica sama, tako

da lahko gre tudi za lastnoročno napisano oporoko (63.

člen ZD), ki ima zopet posebne pogoje za veljavnost.

Pritožba je utemeljena.

Oporoko z dne 20.05.1999 so kot "prisotni" podpisale

štiri osebe, to sta bila pritožnika oz. oporočna dediča

obravnavane oporoke in dve fizični osebi. Pritožnika

zatrjujeta, da je nista podpisala kot oporočni priči (v

tej vlogi sta pri sestavi oporoke sodelovali drugi dve

osebi), pač pa samo v smislu seznanjenosti in strinjanja

s poslednjo voljo oporočiteljice, pokojne.

Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke

morajo biti izpolnjeni trije pogoji: vsebina predložene

listine je takšna, da jo je mogoče šteti za izjavo

oporočne volje; oporočitelj je hotel narediti oporoko in

izjava volje je podana v eni izmed oblik, ki jih določa

ZD in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike

oporoke določa ZD.

Kadar nastane med dediči spor samo o tem, ali je vsebina

predložene listine taka, da jo je mogoče obravnavati kot

oporoko, je to pravno vprašanje na katerega je dolžno

odgovoriti zapuščinsko sodišče, saj je potrebna le

materialnopravna presoja izjave volje (tretji odstavek

210člena ZD). Kadar pa je med dediči spor o vprašanju

veljavnosti oporoke, torej o tem, ali je izjava volje

podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD in v

okoliščinah, ki jih za veljavnost take oporoke določa

ZD, je to v pretežni meri dejansko vprašanje, o katerem

se odloča v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku.

Zapuščinsko sodišče bi moralo ob pravilni presoji 210.

člena ZD, prekiniti postopek in stranke napotiti na

pravdo, ker gre za spor o dejstvih, od katerih so

odvisne tiste njihove pravice, o katerih se odloča v

zapuščinskem postopku (prvi odstavek 210. člena ZD).

Oporočiteljica v oporoki z dne 20.05.1999 sicer ni

izrecno preklicala svoje oporoke iz leta 1988, vendar jo

določila oporoke iz leta 1999 razveljavljajo (prvi

odstavek 101. člena ZD).

Pravdno sodišče bo moralo predvsem razčistiti vprašanje

za kakšno obliko oporoke gre (pisna oporoka pred pričami

ali lastnoročna oporoka) in presoditi obstoj oziroma

neobstoj pogojev za veljavnost oporočnega razpolaganja.

V nadaljevanju, v kolikor bo zaključilo da gre za

oporoko pred pričami, pa ugotoviti, v kakšnem svojstvu

so osebe, ki so navedene kot "prisotni" sodelovale pri

sestavi oporoke, moralo pa bo preveriti tudi morebitne

možnosti vpliva prisotnih oporočnih dedičev na

zapustničino voljo, ki naj bi jo izrazila v oporoki z dne

20.05.1999.

Sodišče prve stopnje je zaradi napačne presoje določil

210člena ZD, odločilo o vprašanju veljavnosti oporoke

kot o pravnem vprašanju, ki bi se moralo kot dejansko

vprašanje obravnavati pred pravdnim sodiščem. Takšno je

tudi stališče sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča RS,

opr. št. II Ips 327/93). Navedena zmotna uporaba

materialnega prava je narekovala razveljavitev

izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje naj upošteva

zgoraj navedeno in napoti in z zahtevkom za ugotovitev,

"da je oporoka oporočiteljice z dne 20.05.1999 veljavna

oporoka", na pravdo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z

določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s

163členom ZD.