VSM sklep Cp 1077/96

Pritožbi se ugodi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se ugovor Podjetja F. d.o.o., Č.158, G.R. zoper sklep o zavrnitvi predlaganega vpisa lastninske pravice za nepremičnine pri vl. štev. 319 in 686 k.o.

G.R. s tam podrobneje navedenimi parcelnimi številkami na ime predlagatelja zavrne in citirani sklep vzdrži v veljavi. Po zaključku sodišča prve stopnje je predlog za vknjižbo lastninske pravice nepopoln, ker ne vsebuje navedb o vrsti kulture (rabe) in izmere v kupni pogodbi izrecno omenjenega pripadajočega funkcionalnega zemljišča, ki bi se ga moralo še predhodno odmeriti in "dobiti zanj svojo parcelno številko" , na kateri so kupljeni pisarniški prostori in skladišča.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj smiselno iz vseh treh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 353. člena v zvezi s 381. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 63. členom Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, to je zaradi bistvene kršitve postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev oz.

spremembo izpodbijanega sklepa s tem, da se naj vknjižbo lastninske pravice za predlagatelja na zgoraj omenjeni nepremičnini dovoli v skladu s predlogom za vknjižbo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je Podjetje F. d.o.o. kupilo od Podjetja E. d.d.

v stečaju nepremičnine, ki se jih je prodalo v stečajnem postopku po kupni pogodbi z dne 26. 6. 1996. Ta je sestavljena v skladu s pogoji razpisa, kjer je za kompleks T.navedeno stavbno zemljišče s parc.

štev. 232, 233, 234, 236, 238, 239 in 240. Po plačilu kupnine je tudi Okrožno sodišče v M.S. v stečajni zadevi opr. štev. St x/93, z dne 4. 10. 1996, s sklepom najprej ugotovilo, da na nepremičninah parc.

štev. 232, 233, 234, 236 in 238 pri vl. štev. 686 in 239 ter 240 pri vl. štev. 319, oboje pri k.o. G.R., prenehajo vse zastavne pravice in realna bremena in naložilo zemljiški knjigi pri sodišču prve stopnje, da se nepremičnine odpiše od dosedanjih vložkov in za njih otvori nove vložke iste k.o. ter vknjiži kupca navedenega v kupni pogodbi kot izključnega lastnika. Popolnoma identičen je tudi obravnavani zemljiškoknjižni predlog, ki ga je vložil pri sodišču prve stopnje predlagatelj po svojem pooblaščencu dne 13. 6. 1996 z izkazano položnico o plačilu sodne takse.

Predlagatelj torej predlaga vpis lastninske pravice na podlagi citirane kupoprodajne pogodbe z dne 26. 6. 1996, ki je pravna podlaga za v tej zadevi predlagani zemljiškoknjižni vpis. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal, da je treba pritrditi zaključku sodišča prve stopnje v tem, da je obravnavani zemljiškoknjižni predlog res nepopoln. Nepremičnina mora biti v predlogu označena z natančnimi podatki iz zemljiške knjige. Iz posebej pribavljenih overjenih fotokopij glavne knjige za vl. štev.

319 in 686 k.o. G.R. z dne 21. 11. 1996 je razvidno, da so vse obravnavane parcelne številke označene z vrsto kulture (rabe) kot tudi z izmero površin. Teh podatkov nimata kupna pogodba in predlog za vpis. Sodišče, ki odloča o vpisu po stanju evidentiranem v zemljiški knjigi v trenutku vložitve predloga za vpis le-tega dovoli v skladu s prvim odstavkom točka 2 in 4, 86. člena ZZK samo takrat, če je predlog vložen v skladu s 75. členom cit. zakona in če izhaja utemeljenost za vpis iz vsebine listine. To pa pomeni da mora biti vloga izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, da ima zagotovljen vrstni red in tudi da vsebuje zahtevek za določen vpis ter druge podatke, ki jih mora imeti predlog za uvedbo nepravdnega postopka, če zakon o zemljiški knjigi drugače ne določa (63. člena ZZK). Po določbi 21. člena ZNP mora tak predlog vsebovati opis razmerja oz.

stanja o katerem naj sodišče odloči. Ta določba se očitno navezuje na tretji odstavek 76. člena ZZK, kjer je določeno, da nepremičnina na katero se vpis nanaša mora biti v predlogu označena s podatki iz zemljiške knjige. Vknjižba se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj in nepremičnina mora biti v listini označena s podatki s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (21. člen ZZK). Teh podatkov omenjena kupna pogodba in predlog za vpis nimata.

Zakon o nepravdnem postopku res nima pravil o tem , kako naj sodišče ravna z nepopolnimi predlogi, zato je treba smiselno uporabljati v skladu s 37. členom ZNP določbo 109. člena ZPP, in sicer tako, da je treba tak predlog vrniti v popravo in dopolnitev predlagatelju in mu istočasno določiti rok v katerem ga mora znova vložiti. Zakon o zemljiški knjigi pa v 69. členu jasno določa , da naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine na podlagi katerih bo vpis možen, če vpis po zemljiškoknjižnem stanju ni možen. Šele če se temu pozivu ni ugodilo torej, da se takšnih listin v določenem roku ni predložilo ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, izda sodišče sklep s katerim predlog za vpis zavrne (drugi odstavek 69. člena ZZK).

Tako kot je bilo obrazloženo pa sodišče prve stopnje ni postopalo in prav to graja pritožba, ki mu očita, da z napadenim sklepom ni pravilno odločilo, ko je predlog na vknjižbo zavrnilo. Po mnenju pritožbenega sodišča je navedena odločitev preuranjena, saj ni bil izveden postopek v smislu citirane določbe 69. člena ZZK. To pa je očitno vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost napadene sodne odločbe. Zato se je moralo izpodbijani sklep razveljaviti, da v ponovljenem postopku sodnik prve stopnje pri svoji odločitvi o ugovoru upošteva vse zgoraj navedeno zaradi odprave storjene bistvene kršitve postopka ( člen 369/I v zvezi s 381. členom ZPP ter 63. členom ZZK).

O pritožbenih stroških se ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.