63. člen ZZK
V postopku za vpis v zemljiško knjigo se uporabljajo pravila zakona o nepravdnem postopku, kolikor ta zakon ne določa drugače.
- UPRS sodba in sklep I U 46/2009Upravno sodišče RS · 2009
Služnost v javno korist se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Javna korist ni izkazana že na podlagi zakona. Služnost nima zakonsko določene vsebine, zato jo je treba v izreku odločbe definirati. Postopek ustanovitve služnosti je dvofazni postopek.
- VSL sklep III Cp 982/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Odločanje o predlogu za vpis (kakršnekoli) pravice v zemljiško knjigo, je pridržano sodišču.
- VSL sklep II Cp 1123/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Neformalni udeleženci lahko vložijo pritožbo zoper sklep o vpisu v zemljiško knjigo v roku, ki prične teči z vročitvijo odločbe zadnjemu formalnemu udeležencu.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 10. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep I U 46/2009Upravno sodišče RS · 5. 10. 2009
Služnost v javno korist se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Javna korist ni izkazana že na podlagi zakona. Služnost nima zakonsko določene vsebine, zato jo je treba v izreku odločbe definirati. Postopek ustanovitve služnosti je dvofazni postopek.
- VSL sklep III Cp 982/2001Višje sodišče v Ljubljani · 23. 5. 2001
Odločanje o predlogu za vpis (kakršnekoli) pravice v zemljiško knjigo, je pridržano sodišču.
- VSL sklep II Cp 1123/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2. 8. 2000
Neformalni udeleženci lahko vložijo pritožbo zoper sklep o vpisu v zemljiško knjigo v roku, ki prične teči z vročitvijo odločbe zadnjemu formalnemu udeležencu.
- VSK sklep Cp 317/99Višje sodišče v Kopru · 19. 1. 2000
V zemljiškoknjižnem postopku se šele sklep o vpisu vroči tudi drugim osebam, na katere se vpis nanaša. Če je predlagatelj umaknil predlog preden je bil vpis opravljen, druge osebe iz 89. člena ZZK niso upravičene do vložitve pravnega sredstva zoper sklep o ustavitvi postopka, saj še niso pridobile položaja udeleženca postopka.
- VSRS Sklep II Ips 238/97Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 1998
Revidentka opira svoj ugovor zoper pravnomočno odločitev na dejstvo, da je premoženje prešlo na prvo nasprotno udeleženko in četrtega nasprotnega udeleženca le v uporabo ter da je to premoženje še danes družbena lastnina. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sicer res, da so imele tako družbenopolitične skupnosti kot tudi vse druge pravne osebe, na katere je kasneje prešlo zaplenjeno premoženje, le družbenolastninska upravičenja. Vendar pa je pravica upravljanja z nekdaj splošnim ljudskim premoženjem oz. pozneje družbeno lastnino vendarle bila premoženjska pravica, saj je obsegala enaka upravičenja, kot jih obsega lastninska pravica (primerjaj dr. A. Finžgar, Stvarno pravo 1952, str. 68).
- VSL sklep I Cp 479/97Višje sodišče v Ljubljani · 15. 7. 1997
Pravočasnost pritožbe udeležencev, ki niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, se tudi v zemljiškoknjižnem postopku presoja po določbah čl. 30 ZPP.
- VSM sklep Cp 1077/96Višje sodišče v Mariboru · 6. 12. 1996
Zakon o zemljiški knjigi v 69. členu jasno določa , da naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine na podlagi katerih bo vpis možen, če vpis po zemljiškoknjižnem stanju ni možen. Šele če se temu pozivu ne ugodi torej, da se takšnih listin v določenem roku ne predloži ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, izda sodišče sklep s katerim predlog za vpis zavrne (drugi odstavek 69. člena ZZK).