75. člen ZZK

Notarski zapis o sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč smo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po prvem odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa. V kolikor želi upnik doseči tudi vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sporazuma, bo moral to predlagati z zemljiškoknjižnim predlogom pri pristojnem sodišču, saj izvršilno sodišče ni pristojno odločati v zemljiškoknjižnih zadevah.

Načelo o vrstnem redu vpisa bi iz 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi prišlo v poštev samo pod pogojem, če bi bili obe vlogi označeni kot zemljiškoknjižni. V tem primeru bi moralo sodišče dati prednost pritožnikovi vlogi, tako pri odločanju o vpisu kakor pri izvršitvi vpisa. V sporni zadevi pa predlog za izvršbo z dne 21.8.1997 ni bil označen kot zemljiškoknjižna vloga, kar napotuje na uporabo 3. odst. 75. čl. ZZK, ki določa, da vloga, ki ni izrecno označena kot zemljiškoknjižna, nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. ZZK.

Predlogi za vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini se vlagajo na obrazcih, ki jih določa Odredba o obrazcih za vpis v zemljiško knjigo. Za izpolnjevanje obrazcev in za vložitev obrazcev se smiselno uporablja 40. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, po katerem se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če je oblika v rubriki in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Če predlog ni formuliran v predpisani obliki, to je z navedbo kulture in izmere posameznih parcelnih številk, ni vložen v skladu s 75. členom Zakona o zemljiški knjigi.

Vloga za vpis v zemljiško knjigo mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine.

Že po vpisu v zemljiško knjigo vložena tožba na razveljavitev listine na podlagi katere je bila vknjižba dovoljena, ne predstavlja pravnorelevantnega razloga, iz katerega naj bi izhajalo, da je treba zemljiškoknjižni vpis razveljaviti.

Sodišče vpiše v zemljiško knjigo tako hipoteko, kakršna je s pravnim poslom nastala.

1. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, katere formalne predpostavke morajo biti izpolnjene, da sodišče dovoli predlagani vpis. Med drugim mora biti predlog vložen v skladu s 75. čl. ZZK (2. tč. 86. čl. ZZK), ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje. Po 40. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog, ki ni formuliran v predpisani obliki, sodišče zavrne kot neutemeljen. 2. Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.

Zakon o zemljiški knjigi v 69. členu jasno določa , da naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine na podlagi katerih bo vpis možen, če vpis po zemljiškoknjižnem stanju ni možen. Šele če se temu pozivu ne ugodi torej, da se takšnih listin v določenem roku ne predloži ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, izda sodišče sklep s katerim predlog za vpis zavrne (drugi odstavek 69. člena ZZK).

Če predlagatelj predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je neprava zemljiškoknjižna vloga, izrecno označi kot zemljiškoknjižno vlogo, jo mora zemljiškoknjižno sodišče vpisati v Dn vpisnik v vrstnem redu že v trenutku, ko takšen predlog prispe na sodišče, in ne šele takrat, ko pristojni sodni oddelek odloči o predlogu (46. čl. ZZK v zv. s 3. odst. 75. čl. ZZK).