69. člen ZZK
Če vpis po prejšnjem členu tega zakona glede na zemljiškoknjižno stanje ni možen, naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine, na podlagi katerih bo vpis možen. Če oseba iz prejšnjega odstavka tega člena v določenem roku listin ne predloži ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, sodišče izda sklep, da se predlog zavrne oziroma v primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona da se vpis ne opravi. II. razdelek PREDLAGATELJ
- VSRS Sklep II DoR 451/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
V zvezi s pravnim vprašanjem pravne narave roka za vložitev izbrisne tožbe sodna praksa Vrhovnega sodišča obstoji (npr. II Ips 323/2007 z dne 26. 8. 2010).
- VSL sklep I Cp 246/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.
- VSK sklep Cp 706/97Višje sodišče v Kopru · 1997
1. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, katere formalne predpostavke morajo biti izpolnjene, da sodišče dovoli predlagani vpis. Med drugim mora biti predlog vložen v skladu s 75. čl. ZZK (2. tč. 86. čl. ZZK), ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje. Po 40. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog, ki ni formuliran v predpisani obliki, sodišče zavrne kot neutemeljen. 2. Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 1. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II DoR 451/2010Vrhovno sodišče RS · 20. 1. 2011
V zvezi s pravnim vprašanjem pravne narave roka za vložitev izbrisne tožbe sodna praksa Vrhovnega sodišča obstoji (npr. II Ips 323/2007 z dne 26. 8. 2010).
- VSL sklep I Cp 246/2001Višje sodišče v Ljubljani · 28. 2. 2001
Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.
- VSK sklep Cp 706/97Višje sodišče v Kopru · 26. 11. 1997
1. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, katere formalne predpostavke morajo biti izpolnjene, da sodišče dovoli predlagani vpis. Med drugim mora biti predlog vložen v skladu s 75. čl. ZZK (2. tč. 86. čl. ZZK), ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje. Po 40. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog, ki ni formuliran v predpisani obliki, sodišče zavrne kot neutemeljen. 2. Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.
- VSM sklep Cp 1077/96Višje sodišče v Mariboru · 6. 12. 1996
Zakon o zemljiški knjigi v 69. členu jasno določa , da naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine na podlagi katerih bo vpis možen, če vpis po zemljiškoknjižnem stanju ni možen. Šele če se temu pozivu ne ugodi torej, da se takšnih listin v določenem roku ne predloži ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, izda sodišče sklep s katerim predlog za vpis zavrne (drugi odstavek 69. člena ZZK).