VSL sklep II Cp 189/2009

1.) Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se glasi:
"Ugovoru O. R. se ugodi, zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 4116/2006 z dne 23.2.2007 se razveljavi in se zemljiškoknjižni predlog predlagateljice za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, parc. št. 306/4, 306/26, 306/33, 306/34, 306/35 in 306/24, vse k.o. R. , zavrne".
2.) Odredi se izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi zemljiškoknjižnega sklepa z dne 23.2.2007, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
3.) Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor O. R. z dne 6.3.2007 in v celoti vzdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 4116/2006 z dne 23.2.2007 o vknjižbi lastninske pravice na nepremičninah, parc. št. 306/4, 306/26, 306/33, 306/34, 306/35 in 306/24, vse k.o. R. v korist predlagateljice.

Zoper tako odločitev se je pravočasno pritožila O. R. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da po ugoditvi pritožbi razveljavi predmetno vknjižbo lastninske pravice. Meni, da je do vpisa lastninske pravice prišlo brez pravne podlage, saj predlogu za vpis v zemljiško knjigo ni bila priložena nobena listina, ki bi bila lahko podlaga za vpis. Sklicevanje na sodno odločbo, ki je bila izdana že po vloženem ugovoru, ne more biti podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Ker gre za zemljišča, ki so ločena od stavbe na parc. št. 306/5, k.o. R., je napačno tudi sklicevanje na Zakon o sodiščih. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Predlog za vknjižbo lastninske pravice na v izreku tega sklepa citiranih nepremičninah z dne 8.12.2006 je predlagateljica temeljila zgolj na 128. členu Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami; ZS). Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti: zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03; ZZK-1). Pravilno je zato stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da zakon sam po uveljavitvi ZZK-1 glede na njegov 40. člen ne more biti več podlaga za vpis. Razen tega zakon, na katerega se sklicuje predlagateljica, govori le o lastninski pravici Republike Slovenije na poslovnih prostorih sodišč, vpis lastninske pravice pa se predlaga za parcele, ki po podatkih zemljiške knjige o vrsti rabe to niso. Zato na podlagi zemljiškoknjižnega predloga z dne 8.12.2006 predlagani vpis ni bil mogoč. Po 147. členu ZZK-1 je v zemljiškoknjižnem postopku relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Posledica tega je, da je zemljiškoknjižno sodišče vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo. Zato odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ugovora O. R. in posledični dovolitvi vknjižbe lastninske pravice na predlagateljico, ki jo je utemeljilo z naknadno predloženo listino, katera je po 40. členu ZZK-1 lahko podlaga za vpis (pravnomočna sodna odločba), ni pravilno. Predlagateljica namreč sodne odločbe ni priložila zemljiškoknjižnemu predlogu niti se nanjo ni sklicevala. Tega tudi ni mogla, ker sodna odločba v trenutku vložitve zemljiškoknjižnega predloga še ni bila izdana. Ker predlagana vknjižba lastninske pravice ni dovoljena (1. odst. 148. člena ZZK-1 v zvezi s 1. in 3. odst. 149. člena ZZK-1), je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 3. odst. 161. člena ZZK-1 ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je ugodilo ugovoru O. R., zavrnilo zemljiškoknjižni predlog ter hkrati dovolilo izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi sklepa z dne 23.2.2007 in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 35. členu Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1, ki določa, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače.