VSL sodba I Cpg 1109/2006

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 25.037,55 EUR (prej 6.000.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje do plačila.
2. Tožeča stranka mora toženi stranki plačati 4.154,19 EUR za stroške postopka v roku 15 dni, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od 4.154,19 EUR od šestnajstega dne, šteto od vročitve te sodbe, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 6.000.000,00 SIT s pp.

2Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Pogodba se sklene, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah (26. člen ZOR). Za veljavno sklenitev (vsake) pogodbe je zato (med drugim) bistvena izjava volje pogodbenih strank, iz katere sledi, da sta dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe. Soglasje volj izhaja iz ponudbe ene pogodbene stranke in sprejema le-te s strani druge pogodbene stranke (31. člen ZOR). Dana ponudba in sprejem le-te sta bistveni za fazo sklepanja pogodbe. Če je zahtevana pismenost pogodbe, morata biti tako ponudba kot tudi sprejem le-te izražena v pisni obliki (38. člen ZOR).

6S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odstavek 45. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ). Neizpolnitev predpogodbe se zato kaže v opustitvi podati izjavo volje, k izjavi katere se je sklenitelj v predpogodbi zavezal in na podlagi katere bo sklenjena glavna pogodba. Ker pa sklenitev (vsake) pogodbe predpostavlja ponudbo in sprejem le-te, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklenitelju predpogodbe mogoče očitati neizpolnitev predpogodbe, če (1) ni podal ponudbe za sklenitev pogodbe, ali pa je takšen očitek utemeljen le takrat, če je opustil podati (2) izjavo o sprejemu sopogodbenikove ponudbe. Po razumevanju pritožbenega sodišča je pravilno stališče, da je očitek neizpolnitve predpogodbe lahko utemeljen le takrat, ko je pogodbenik odklonil podati izjavo o sprejemu ponudbe zainteresirane stranke. V prid temu stališču govori 4. odstavek 45. člena ZOR, ki ureja sankcijo za primer neizpolnitve prevzete obveznosti iz predpogodbe. Iz tega določila smiselno sledi, da sodišče naloži na zahtevo zainteresirane osebe drugi pogodbeni stranki, naj poda izjavo volje, potrebno za sklenitev pogodbe, to pa je izjavo o sprejemu določne ponudbe. Če takšne ponudbe zainteresiranega pogodbenika namreč ni, do sklenitve pogodbe, za katero si prizadeva zainteresirana pogodbena stranka v sodnem postopku (4. odstavek 45. člena ZOR), niti ne more priti. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se izpolnitev predpogodbe doseže z zahtevkom, ki vsebuje vsebino glavne pogodbe, s sodbo naložena dolžnost toženi stranki, da poda izjavo volje za sklenitev pogodbe pa učinkuje s pravnomočnostjo sodbe (238. člen ZIZ).

7Tožeča ni zatrjevala, da bi podala toženi stranki ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe. Pač pa je zatrjevala, da tožena stranka kljub pozivom nepremičnine ni hotela prodati. Pozive je tožeča stranka dokazovala z dopisom tožene stranke tožeči z dne 18.2.2002 (v prilogi A 5). Iz tega dopisa vsebina poziva tožeče stranke sicer ni razvidna.

8Materialnopravno izhodišče iz 6. odstavka te obrazložitve za konkretni primer pomeni, da je treba odgovoriti še na nadaljnje vprašanje, in sicer, ali za očitek neizpolnitve predpogodbe zadostuje zatrjevana odklonitev prodaje spornih nepremičnin na pozive tožeče stranke, ali pa bi bil takšen očitek utemeljen le, če bi tožena stranka odklonila podati izjavo volje o sprejemu ponudbe, podano s strani tožeče stranke. Po prepričanju pritožbenega sodišča je pravilno stališče, ki se navezuje na zgoraj razloženo: očitek neizpolnitve predpogodbe bi bil lahko utemeljen le, če bi tožena stranka odklonila sprejem ponudbe. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi dodaja dvoje. Prvič, pojem ponudbe je v ZOR (in OZ) natančno opredeljen (1. odstavek 32. člena ZOR in 22. člen OZ). Ponudba je tako posebna izjava volje, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se s sprejemom te ponudbe pogodba lahko sklenila. To pomeni, da se mora zainteresirani ponudnik sklenitve dvostransko obvezne pogodbe v ponudbi določno opredeliti tudi do svojih obveznosti in načina izpolnitve le-teh. Poleg tega ima v civilnem pravu ponudba tudi povsem določen pomen. Ob sprejemu ponudbe je namreč pogodba sklenjena. Zato pojem ponudbe pritožbeno sodišče razločuje od pojma poziva, s katerim razumemo (med drugim) zgolj izraženo zahtevo po določeni dejavnosti. In drugič, ponudba bi morala biti v obravnavanem primeru dana v pisni obliki (38. člen ZOR in 27. člen OZ), ker je bila predmet predpogodbe prodaja nepremičnin.

9Iz doslej razloženega sledi, da pritožbeno sodišče drugače kot sodišče prve stopnje ocenjuje, da je ponudba (določen predlog) za sklenitev glavne pogodbe odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za plačilo pogodbene kazni (1. odstavek 273. člena ZOR v zvezi z 2. odstavkom 272. člena ZOR). Brez ponudbe zainteresiranega pogodbenika bistveni pogoji zahtevane prodaje namreč niso opredeljeni. To pomeni, da niso opredeljene niti obveznosti ponudnika iz dvostranske pogodbe niti način in roki za njihovo izpolnitev ali zavarovanje le-te. Tudi zato za nezainteresiranega sopogodbenika v takšnem položaju še ni nastopila dolžnost podati izjavo volje, h kateri se je zavezal s predpogodbo.

10Iz tožbenih trditev ni razvidno, da bi tožeča stranka toženi očitala, da ni podala izjave volje za sprejem ponudbe. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da je toženo stranko le pozivala k prodaji spornih nepremičnin. Le poziv k prodaji pa že pojmovno izključuje možnost podati izjavo volje za sprejem ponudbe. Ker za očitek kršitve predpogodbe, upoštevaje doslej razloženo, ne zadostuje očitek opustitve podati ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe, pač pa očitek opustitve podati izjavo volje za sprejem ponudbe, pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, iz katerih smiselno sledi, da do neizpolnitve predpogodbe ni prišlo iz vzroka, za katerega bi odgovarjala tožena stranka. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sporazum o pogodbeni kazni izgubil pravni učinek (2. odstavek 272. člen ZOR).

11Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (4. točka 358. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijano sodbo spremeniti tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

12Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala spremembo odločitve o stroških postopka (1 odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške prvostopenjskega postopka tožene stranke odmerilo na 2.734,67 EUR (2.609,49 EUR za odvetniške stroške in 125,18 EUR za sodno takso za odgovor na tožbo). Toženi stranki je v okviru odmere priznalo priglašene stroške za pristop na naroke za glavno obravnavo, poročila stranki, urnino, stroške za odgovor na tožbo, priglašene stroške za tri pripravljalne vloge, materialne stroške in DDV. V okviru pritožbenih stroškov gre tožeči stranki 918,77 EUR za odvetniške stroške (875 tč. za pritožbo, 17,9 EUR za administrativne stroške, 20 točk za poročilo stranki, 20 % DDV) in 500,75 EUR za stroške za takso za pritožbo, skupaj 1.419,52 EUR.