31. člen ZOR

V okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti se ugotavlja, ali so ob sklenitvi pravnega posla obstajale take napake, da se šteje, da posel sploh ni obstoječ. Neobstoječ pravni posel je lahko le dejansko sklenjen pravni posel. Če pa do sklenitve pravnega posla sploh ni prišlo, ni podlage za ugotavljanje ničnosti.

Kupoprodajna pogodba z odložnim pogojem je sklenjena z dnem, ko sprejme prodajalec izjavo kupca o sprejemu ponudbe in vstopi v veljavo, ko jo pristojna upravna enota odobri.

S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odstavek 45. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ). Neizpolnitev predpogodbe se zato kaže v opustitvi podati izjavo volje, k izjavi katere se je sklenitelj v predpogodbi zavezal in na podlagi katere bo sklenjena glavna pogodba. Ker pa sklenitev (vsake) pogodbe predpostavlja ponudbo in sprejem le-te, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklenitelju predpogodbe mogoče očitati neizpolnitev predpogodbe, če (1) ni podal ponudbe za sklenitev pogodbe, ali pa je takšen očitek utemeljen le takrat, če je opustil podati (2) izjavo o sprejemu sopogodbenikove ponudbe. Po razumevanju pritožbenega sodišča je pravilno stališče, da je očitek neizpolnitve predpogodbe lahko utemeljen le takrat, ko je pogodbenik odklonil podati izjavo o sprejemu ponudbe zainteresirane stranke.

ZKZ, ki določa način in postopek prodaje, omogoča lastniku, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, da ga lahko proda po postopku, ki je urejen v 23. in 24. členu ZKZ, se pravi da pri upravni enoti da ponudbo, torej predlog za sklenitev prodajne pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se s sprejemom ponudbe lahko sklene pogodba (31. in 32. člen ZOR). V 21. členu pa ZKZ v prvem odstavku določa, da lahko uveljavljajo prednostno pravico za nakup prednostni upravičenci in šele, če nihče od njih ne uveljavlja prednostne pravice, potem lahko lastnik proda ponujeno nepremičnino tudi drugim kupcem, ki so sprejeli ponudbo.

Trditev revidenta, da je v obravnavanem primeru med tožnikom in toženo stranko prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi tožnik podpisal predlog pogodbe o zaposlitvi, ki ga je pripravila tožena stranka, je zmotna. Pogodba o zaposlitvi je oblična oziroma pisna pogodba, zato veže ponudnika in prejemnika ponudbe samo, če je ponudba oziroma sprejem dan v pisni obliki. Tožnik je pogodbo podpisal, ni pa je poslal toženi stranki, zato v tem primeru ni mogoče šteti, da je prišlo do sprejema ponudbe (38. člen ZOR).

Naročilo, ki ga nasprotna stranka sprejme, pomeni sprejem ponudbe in torej sklenitev pogodbe (1. odst. 31. čl. ZOR), torej je poslovno razmerje med strankama vsaj v sklenitveni fazi nedvomno obstajalo. Sodišče ni vezano na pravna naziranja strank, zato bi moralo samo glede na navedbe strank in predložene dokaze ugotoviti, na kakšni pravni podlagi tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek. Delno plačilo še ne pomeni brezpogojne pripoznave dolga, vendar vsekakor kaže na obstoj poslovnega razmerja in lahko tudi dolga.

Dana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, če sodišče dajatveni zahtevek zavrne, ne da bi navedlo njegovo vsebino. Posledica kršitev določb petega odstavka 135. člena ZDR in petega odstavka 6. člena SKPG je lahko prenehanje delovnega razmerja. Zato iz vsebine navedenih določb (pa tudi iz 26.,28.,31. in 32. člena ZOR) izhaja večja odgovornost delodajalca za vodenje evidence o tem, kdaj je delavec podpisal in vrnil pogodbo o zaposlitvi.

Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je za nastanek posojilne pogodbe potrebno soglasje volj strank (26. in naslednji členi ZOR), soglasje pa je doseženo in pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema (1. odst. 31. čl. ZOR). Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da je ponudbo dal prvi toženec, tožnik pa je ponudbo sprejel. Kakšni interesi so pri tem vodili tožnika, ni relevantno, saj nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (2. odst. 53. čl. ZOR).

Ker ni bilo skupnega sodelovanja in ker delo ni nedeljiva celota, toženca nista kršila moralnih avtorskih pravic tožnikov s tem, da sta delo brez njihovega prispevka prenesla v drugo založbo. Založba je izgubila prednostno pravico do sklenitve dodatka k založniški pogodbi, ker ni sprejela pogojev tožencev.

Ni v nasprotju s prisilnimi predpisi določba v pogodbi o posredovanju, s katero naročitelj pooblasti posrednika, da zanj izroči posojilo tretji osebi in prevzame vrnitev posojila.

Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.

Po 1. odst. 31. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od naslovnika izjavo, da ponudbo sprejema. Kdaj je pogodba sklenjena na podlagi pravilno uveljavljene prednostne pravice nakupa, Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ne pove izrecno. Iz možnega večjega števila prednostnih upravičencev in načina sprejemanja ponudb pa sledi, da je sklenitev pogodbe na podlagi ponudbe, dane po določilih ZKZ prednostnim upravičencem, drugačna kot to določa ZOR. Možno je namreč, da pravilno uveljavi pravico do prednostnega nakupa več upravičencev istega prednostnega reda. Ker zakon nobenemu od njih ne daje močnejše pravice za sklenitev pogodbe, je edini možen zaključek, da lahko prodajalec izbira, kateremu od upravičencev istega prednostnega reda bo ponudeno zemljišče prodal. To pa nadalje pomeni, da prodajna pogodba na podlagi ponudbe, dane po določilih ZKZ prednostnim upravičencem, ni sklenjena takrat, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Situacija je enaka tudi v primeru, če je prednostni upravičenec samo eden.

Pogodba o večstranskem pobotu vsebuje vrsto dvostranskih pogodb o odstopu terjatve. Zato pomeni ponudba enega udeleženca takega pobota drugemu ponudbo za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Prejemnik take pogodbe mora sprejem ponudbe izjaviti ponudniku. Šele ko zadnji ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o večstranskem pobotu sklenjena. Zapozneli sprejem ponudbe pomeni novo ponudbo.

"Vabilo za zbiranje ponudb", ki ne vsebuje cene kot bistvenega sestavnega dela prodajne pogodbe, ni ponudba, ampak vabilo k ponudbam, ki vabilca zavezuje k sklenitvi pogodbe, če ni te obveznosti izrecno izključil. Če obveznosti sklenitve pogodbe ni izključil, mora skleniti pogodbo o prodaji stečajnega dolžnika z najugodnejšim ponudnikom. Tisti, ki meni, da je najugodnejši ponudnik lahko zahteva sklenitev pogodbe s tožbo.

Prodajalec, ki pri pisanju ponudbe pomotoma ne navede prave cene predmeta, se pozneje, ko kupec sprejme ponudbo, ne more sklicevati na zmoto, ker pri sklenitvi, oziroma pri pisanju ponudbe ni bil skrben, kot se zahteva v prometu. Potem, ko prodajalec kupcu vrne avans, kupec utemeljeno sklepa, da je pogodba razvezana in lahko opravi kritni kup pri drugem prodajalcu, od bivšega pa zahteva razliko v ceni.

S tem, ko je tožena stranka tožeči stranki ponovila prvotno ponudbo, tožena stranka pa to ponovljeno prvotno ponudbo sprejela, je bila pogodba sklenjena.