VSRS Sodba X Ips 802/2003

Revizija se zavrne.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.12.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim zavrnila pritožbo sedanjega tožnika zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj z dne 11.5.2001, s katerim je bilo med drugim odločeno, da je tožnik dolžan do 31.10.2001 odstraniti leseno enokapno nadstrešnico tlorisne dimenzije 6,10 m x 5,60 m, dva kovinska zabojnika tlorisne izmere 6 m x 2 m ter tamponsko nasutje, narejeno na tlorisni površini 70 m x 20 m in v debelini do 0,40 m, vse na zemljišču s parc. št...., ki je v lasti B.B.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Dodaja pa še, da gre v zadevi za ukrep urbanističnega inšpektorja po določbi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). V zadevi ni sporno, da gre za nedovoljeno gradnjo, saj tožnik sam v tožbi navaja, da bo izvedel legalizacijo gradnje, ko bo postal lastnik zemljišča. Zato je inšpektor ravnal pravilno, ko je tožniku odredil odstranitev nedovoljeno zgrajenega objekta in izrekel prepovedi iz 76. c člena ZUN, tožena stranka pa je to odločitev pravilno potrdila. Zavrnilo je tudi ugovore, med drugim tudi, da ni lastnik zemljišča, saj se inšpekcijski ukrep po določbi 73. člena ZUN lastniku zemljišča izreče šele, če ni mogoče najti investitorja.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi v celoti. Dobil je podatke, da je možno poseg v prostor legalizirati, saj ne posega trajno in bistveno v prostor. Ne gre za klasično gradnjo, temveč v glavnem le za utrditev terena za skladiščenje materiala. Predlaga ogled na kraju samem v njegovi navzočnosti, saj ni imel možnosti sodelovati pri ogledu inšpektorja in ni imel možnosti podati navedb in stališč.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče pritožbo tožnika, ki ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnava kot pritožba po novem ZUS-1, obravnavala kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se zaradi nje izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizija pavšalno navaja, da so bile bistveno kršene določbe postopka, vendar ne pove, za kakšne kršitve naj bi šlo. Revizijsko sodišče zato izpodbijane sodbe tudi v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

V obravnavani zadevi je sporen ukrep urbanističnega inšpektorja, izdan na podlagi določbe 73. člena ZUN, saj je bilo v postopku kot nesporno ugotovljeno, da je investitor gradil odprt skladiščni prostor brez lokacijskega dovoljenja oziroma brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Po določbi 50. člena ZUN, ki je veljal v času izdaje inšpekcijskega ukrepa, si je moral investitor za graditev objektov pridobiti lokacijsko dovoljenje, za dela, za katera pa ni bilo potrebno lokacijsko dovoljenje, si je moral investitor po določbi 51. člena ZUN pred začetkom del pridobiti dovoljenje pristojnega organa, ki dovoli gradnjo priglašenih del. Če je inšpektor ugotovil, da je investitor posegel v prostor, ne da bi si pred tem pridobil pravnomočno lokacijsko dovoljenje ali pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del, je izdal po določbah 73. člena ZUN, ne glede na to, iz kakšnega razloga je bil izvršen poseg v prostor, odločbo o odstranitvi nedovoljenih posegov v prostor. To sta tožniku pravilno pojasnila oba upravna organa in tudi sodišče prve stopnje. Tudi revizijski ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. Ugovor, da tožnik v inšpekcijskem postopku ni imel možnosti sodelovati in podati svojih navedb in stališč, je protispisen, saj je bil tožnik pred prvostopnim organom zaslišan 23.4.2001, kjer se je lahko seznanil z ugotovitvami inšpektorja na njegovem ogledu na kraju samem. Z ugotovitvami inšpektorja se je strinjal in je zapisnik o zaslišanju podpisal brez pripomb.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določbe 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.