VSRS Sklep X Ips 696/2008

Revizija se zavrže.

1Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta po odvetniku dne 30. 10. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da ima izpodbijana odločitev zanju hude posledice, da gre po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pristojnost državnih organov in spremembo odločbe v pritožbenem postopku, ki je v škodo stranke, ter da vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR.

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 26. 10. 2007 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 8. 5. 2008. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da je pokojni A.A. upravičen do odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 45.825 DEM za dele podržavljenih nepremičnin parc. št. 15 v izmeri 85 m2 in 16 v izmeri 2322 m2 k.o. ... Tožena stranka je na podlagi pritožbe revidentov odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa in odločila, da je upravičenec za del podržavljenih nepremičnin parc. št. 15 v izmeri 85 m2 in 16 v izmeri 323 m2 upravičen do odškodnine v obveznicah SOD v višini 8.344,89 DEM. V delu, ki se nanaša na preostali del parc. št. 16 v izmeri 1999 m2 pa je prvostopenjski organ dolžan zadevo odstopiti v reševanje pristojnemu upravnemu organu. Tožena stranka je tako odločila, ker je ugotovila, da je navedeni del zemljišča v zemljiški knjigi vpisan kot naravna znamenitost, zato je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo za okolje in prostor.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Revidenta se glede vrednosti spornega predmeta sklicujeta na vrednost celotne odškodnine v obliki obveznic SOD v višini, kot jima je bila priznana z odpravljeno prvostopenjsko odločbo upravnega organa (45.825,00 DEM). Ker pa je merilo za dovoljenost po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vrednost izpodbijanega dela, bi kot tako vrednost lahko uveljavljala le z drugostopenjsko upravno odločbo odpravljeni del odškodnine, ki pa ne presega 20.000,00 EUR (45.825,00 DEM - 8.344,89 DEM = 37.480,11 DEM oziroma 19.003,73 EUR). Glede na navedeno revidenta nista izkazala pogojev za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7Revidenta kot pomembno pravno vprašanje izpostavljata spremembo prvostopenjske odločbe v upravnem postopku v njuno škodo. Vrhovno sodišče je v sodbi U 1745/96 z dne 22. 12. 1999 in sklepu I Up 864/2001 z dne 7. 1. 2004 sprejelo stališče, da je v skladu z določbo drugega odstavka 244. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (1986) mogoče ob reševanju pritožbe spremeniti prvostopenjsko odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, določenih v 263., 266. in 267. členu ZUP (1986). Ker je po 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP (1986) takšen razlog podan, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, na to pa se v zvezi s 4. točko prvega odstavka 54. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen opira tudi izpodbijana odločitev, ta ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Kolikor pa revidenta kot pomembno pravno vprašanje štejeta tudi pristojnost državnih organov pri odločanju v postopku denacionalizacije, pa v zvezi s tem nista izpolnila trditvenega in dokaznega standarda, saj ne navajata niti, katero pravno pravilo naj bi bilo v zvezi s pristojnostjo državnih organov prekršeno, niti okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, niti zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je sicer revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidenta namreč zgolj z navajanjem, da ima izpodbijana odločitev zanju hude posledice, ne da bi te posledice opredelila in izkazala, nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

9Glede na to, da revidenta nista izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.