VSRS Sklep II DoR 116/2026

Predlog se zavrne.

1Tožnika zatrjujeta kršitev pojasnilne dolžnosti nepremičninskega posrednika v zvezi s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine in od toženke, pri kateri je imela nepremičninska družba sklenjeno zavarovanje odgovornosti, zahtevata povračilo škode, ki naj bi jima s tem nastala v obliki investicijskih vlaganj, selitvenih stroškov, stroškov prodajne pogodbe, odvetniških storitev, are in nezmožnosti razpolaganja z denarnim sredstvi v skupni višini 32.136,33 EUR.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je pravilna razlaga 14. in 23. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju, po kateri je opozorilna dolžnost nepremičninskega posrednika izpolnjena že s tem, da kupca seznani, da uporabno dovoljenje za nepremičnino še ni izdano, ne da bi ga bil dolžan posebej opozoriti tudi na negotovost glede izpolnitve pogoja, ki lahko vpliva na možnost realizacije pravnega posla?

- Ali je pravilna razlaga določb Zakona o nepremičninskem posredovanju, po kateri nepremičninski posrednik ne odgovarja za neizvedbo pravnega posla, čeprav kupca ni jasno opozoril na tveganje, da bistveni pogoj za izvedbo pogodbe morda ne bo izpolnjen v določenem roku, kadar mu je znano, da je realizacija pogodbe odvisna od izpolnitve tega pogoja, zlasti če je nakup financiran s kreditom, katerega odobritev je vezana na pravno urejeno stanje nepremičnine?

- Ali je treba določbi 14. in 23. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju razlagati tako, da standard ravnanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka vključuje tudi dolžnost opozorila na pravna in dejanska tveganja, ki lahko vplivajo na možnost realizacije pogodbe kadar so takšne okoliščine posredniku znane ali bi mu morale biti znane, ne glede na to, ali je izpolnitev pogoja v njegovi pristojnosti?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz navedene določbe niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).