VSC Sklep V Kp 66483/2022

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo predlog zagovornika za izločitev dokazov.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 164. - 166. členu ZKP v zvezi z določbami 18., 245., 247. in 248. člena ZKP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev dokazov ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik je na predobravnavnem naroku predlagal izločitev zapisnika o ogledu Policijske postaje Slovenske Konjice z dne 11. 2. 2022, uradnega zaznamka Policijske postaje Slovenske Konjice z dne 11. 2. 2022 in uradnega zaznamka Policijske postaje Slovenske Konjice z dne 2. 4. 2022. Pri tem je izpostavil, da je policistka, ki je tudi vodila ogled, v omenjenih listinah sama zaključila, da je drevo - bor, katerega naj bi nezakonito posekal obdolženec, nedvomno rasel na parcelni št. 562, k.o. ...A. A., last A. A.. Po oceni zagovornika je takšen zaključek o tem, na čigavi parceli je rasel bor, neutemeljen, saj policisti ne razpolagajo s specifičnim geodetskim znanjem, policistka pa pri ugotavljanju poteka meje tudi ni uporabila tehničnih sredstev, ki jih za tovrstne ugotovitve uporablja geodetska stroka. Zato so dokazi, ki temeljijo na takšnih ugotovitvah, po mnenju obrambe nezakoniti. Zagovornik je nadalje izpostavil, da obdolženec pri ogledu ni bil navzoč, čeprav bi policija njegovo prisotnost lahko zagotovila, s čimer naj bi bila kršena njegova pravica do navzočnosti pri ogledu, njegova prisotnost pa bi lahko bistveno vplivala na sam potek ogleda. Na ogledu je bil namreč prisoten zgolj oškodovanec, ki je policistki potek meje predstavil po lastnem razumevanju, zaradi česar naj bi policistka sprejela napačne zaključke o lokaciji drevesa. Tako je po mnenju zagovornika prišlo do kršitev določb 166., 247. in 248. člena ZKP, pridobljeni dokazi pa so nezakoniti in na njih sodba ne more temeljiti.

5Prvo sodišče je pravilno zavrnilo zahtevo za izločitev dokazov. Glede izločitve zapisnika o ogledu pritožbeno sodišče pritrjuje obrambi, da je temeljni pogoj za opravo preiskovalnih dejanj iz prvega odstavka 164. člena ZKP "nevarnost odlašanja," pri čemer iz drugega odstavka nevarnost odlašanja sicer ni izrecno določena kot pogoj, da sme policija opraviti ogled kraja kaznivega dejanja, vendar pa je ogled že po svoji naravi takšno dejanje, ki ga kasneje zaradi nevarnosti izginjanja sledov ni več mogoče enakovredno opraviti.¹ Dodatne razloge, zakaj je torej policija postopala po 164. členu ZKP oz. zakaj je prvostopenjsko sodišče opravljeni ogled štelo kot nujno preiskovalno dejanje, s katerim se ne sme odlašati, zagovornik neutemeljeno pogreša, pri čemer ni dvoma, da bi lahko sledovi po sečnji drevesa (sledovi vleke) tekom časa izginili, torej je morala policija postopati brez odlašanja.

6Zagovornik v pritožbi tudi poudarja, da bi pri ogledu moral biti navzoč obdolženec, pri čemer izpostavi sodbo VSC I Kp 10501/2024, kjer je pritožbeno sodišče pojasnilo, da je lahko ob smiselni uporabi drugega odstavka 178. člena ZKP osumljenec navzoč pri ogledu kraja, opravljenem v predkazenskem postopku na podlagi drugega odstavka 164. člena ZKP, o čemer ga je treba o tem na primeren način obvestiti, razen če bi bilo nevarno odlašati. To je nedvomno zavzeto stališče pritožbenega sodišča, relevantno tudi v tej zadevi. Vendar pa zagovornik pri tem spregleda oz. napačno interpretira nadaljnjo obrazložitev citirane sodbe (16. točko obrazložitve) pri čemer je nadalje ključna presoja, ali je bil postopek kot celota pošten, pri čemer je potrebno upoštevati, ali je bila v njem spoštovana pravica do obrambe. Zlasti je treba preučiti, ali je imel obtoženec možnost izpodbijati verodostojnost dokazov, pridobljenih v okvirih ogleda, in nasprotovati njihovi uporabi. Treba je upoštevati tudi kvaliteto dokazov, vključno s tem, ali okoliščine, v katerih so bili pridobljeni, vzbujajo dvom o njihovi zanesljivosti ter točnosti.²

7Glede navedenega pa pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ugotavlja, da sta bila sestavljena zapisnik o ogledu in fotoalbum, ki se nahajata v spisu, pri čemer doslej ni zaznati, da obramba ne bi imela učinkovite možnosti opredeliti se do ugotovitev ogleda in izpodbijati njihove verodostojnosti. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, bo imel obdolženec to možnost tudi v nadaljevanju postopka. Zato sama okoliščina, da obdolženec pri ogledu ni bil navzoč, ne pomeni nezakonitosti pridobljenih dokazov niti ne predstavlja kršitve njegovih konvencijskih ali ustavnih pravic (29. člena Ustave RS ali 6. člena EKČP), kot tudi ne kršitve petega odstavka 178. člena ZKP. Pritožbeno sodišče ob tem dodatno poudarja, da trditve pritožnika, da policistka obdolženca namenoma ni obvestila o ogledu, čeprav naj bi se nahajal v relativni bližini, niso dokazno podprte in se namigovanja obrambe o sumu na očitno pristranskost ugotovitev in vsebine ogleda izkažejo za neutemeljene. Prav tako so neosnovane navedbe obrambe, da je bil postopek voden očitno nezakonito, ker naj bi bila policistka na dveh mestih hkrati (torej na ogledu in na domu osumljenca). Iz zapisnika o ogledu ter uradnega zaznamka o izjavi osumljenca namreč izhaja, da se je ogled pričel ob 12.33 uri, pri čemer so vsi prisotni med ogledom sledili tudi sledem vleke debla, ki so vodile do kmetije obdolženca (takrat osumljenca). Slednji je bil ob prihodu policije seznanjen, da je osumljenec storitve očitanega dejanja, pri čemer je takoj želel podati svojo izjavo in ni zahteval odvetnika. Kot osumljenec je po podanih ustreznih poukih izjavo podal ob 12.50, postopek sprejemanja izjave osumljenca pa je bil končan ob 13.05 uri. Ogled pa se je uradno zaključil ob 13.00 uri. Glede na takšno časovnico ni jasno, na podlagi česa obramba meni, da je bila policistka na dveh mestih hkrati oz. zakaj naj bi to nakazovalo na neresničnost vsebine zapisnika in pritožbeno sodišče ne sledi obrambi, da naj bi tak potek dogodkov kazal na očitno nezakonitost pri vodenju postopka. Ob vsem tem ni mogoče slediti stališču obrambe, da je bil celoten postopek voden nezakonito ter pristransko in zagovornik s takšnimi navedbami v tej fazi ne more doseči pritožbenega uspeha. Izpostavljena sodba VSC I Kp 10501/2024 torej stališče, da je potrebno predlog za izročitev dokazov zavrniti, zgolj še potrjuje.

8Glede pritožbenih navedb o nezakonitosti uradnih zaznamkov, iz katerih izhaja zaključek policistke, da je bilo nesporno ugotovljeno, da je bor rasel na zemljišču parc. št. 562 v lasti A. A., pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšen zapis policistke v uradne zaznamke in v zapisnik o ogledu sam po sebi ne predstavlja razloga za izločitev dokazov. Policistka je namreč svojo oceno oprla na objektivne okoliščine, ugotovljene na kraju samem, zlasti na položaj mejnikov ter opravljeno meritev (po kateri naj bi bor rasel 1,20 m pravokotno od javne poti št. 719 in 2,10 m od meje do sredice drevesa), pa tudi na sodno poravnavo N 25/1998 z dne 20. 8. 2009 skupaj z mapno kopijo in elaboratom. Utemeljena je presoja prvega sodišča, da določbi 247. in 248. člena ZKP zgolj omogočata možnost angažiranja izvedenca že v tej fazi postopka, ne določata pa tega kot obveznosti, zato zgolj okoliščina, da policistka v tej fazi postopka ni angažirala izvedenca geodetske stroke, ni razlog za izločitev dokazov. Razprava o tem, da bi brez izvedenca policisti lažje postopali v primeru prometnih nesreč, s katerimi imajo pogosteje opravka, ne pa pri določitvi meje, pa niti ni relevantna. Tudi pritožbeno sodišče na tem mestu poudarja, da problematizirani uradni zaznamki ne predstavljajo dokazov v formalnem smislu, na katerih bi bilo mogoče opreti sodbo, prav tako pa bo razjasnitev morebitno spornega poteka meje oziroma lastništva nepremičnine, na kateri je rasel bor, predmet nadaljnjih postopkov.

9Sodišče prve stopnje torej zgolj na podlagi spornih uradnih zaznamkov in zaključkov policistke, kje oz. na čigavi nepremičnini naj bi raslo drevo, ne more zaključiti, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, saj se bodo odločilna dejstva lahko ugotavljala le tekom nadaljnjega postopka, po potrebi ravno z izvedencem ustrezne stroke. V tej fazi pa je bil, kljub nasprotovanju obrambe, nedvomno dosežen standard utemeljenega suma, ki utemeljuje začetek postopka, saj ne le iz ugotovitev policije ob ogledu, temveč tudi iz zaključkov logarja B. B. izhaja, da naj bi drevo raslo na zemljišču oškodovanca, da naj ne bi bilo odmerjeno in da naj bi ga posekal ravno obdolženec. Pritožbene navedbe, da stopnja suma, potrebna za začetek postopka, ni bila dosežena oz. da utemeljen sum temelji zgolj na zaključkih policistke o tem, na čigavi parceli je raslo drevo, so zato neutemeljene.

10Prav tako pritožbeno sodišče ne sledi trditvam obrambe, da naj bi bil utemeljen sum omajan z izpiski Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), iz katerih po navedbah obrambe izhaja, da je viden potek javne poti na par. št. 714/8 k. o. Skomarje, kjer je videno, da je v stiku z parc. št. 540/1 in da slednja za tri lastne širine javne ceste odstopa od dejanske lokacije javne ceste, ki se nahaja bistveno bolj severno. Ker že sama meja med parc. št. ... in ... k.o. Skomarje po mnenju obrambe ni urejena, je še toliko bolj nemogoče, da bi policistka sama zaključila, na čigavi parceli se je nahajal posekani bor. Vendar pa morebitna neskladja, ki po stališču obrambe izhajajo iz omenjenih izpiskov GURS, niso razlog za izločitev obravnavanih dokazov, ki niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Navedene nepravilnosti v izpiskih GURS pa bo mogoče razčiščevati v okviru drugih postopkov (ne le kazenskega, temveč tudi morebitnih drugih, civilno pravnih in upravno pravnih postopkov).

11Zagovornik ne more doseči pritožbenega uspeha niti z izpostavljanjem sodbe VS RS I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021 in splošnim sklicevanjem na izhodišča za presojo pri odločanju o ekskluzijskih zahtevkih (kot so navedena v točki 14 citirane sodbe), kot tudi ne zgolj s poudarjanjem, da je breme ugotavljanja zakonitosti dokazov, prvenstveno v primerih, ko se z njihovim pridobivanjem poseže v ustavne pravice osumljenca, kasneje obsojenca, na strani državnih organov.

12Ker: (-) za obrambo sporni zaključki policistke sami po sebi ne predstavljajo podlage za sodno odločitev in ne bodo povzročili "okuženosti sodnika", zaradi česar bi bila obramba postavljena v bistveno bolj neugodno pozicijo, (-) dokazi niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih pravic ali določb kazenskega postopka, (-) je bila kljub drugačnemu stališču obrambe podana nujnost preiskovalnega dejanja, ki je narekovala izvedbo ogleda po 164. členu ZKP, (-) zato prvostopenjsko sodišče ni zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, je tudi po presoji pritožbenega sodišča predlog za izločitev dokazov neutemeljen, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in ustrezno obrazložena.

13Po tem, ko je sodišče druge stopnje opravilo tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa, po petem odstavku 402. člena ZKP in pri tem ni ugotovilo nobenih kršitev, je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

14Če bo za obdolženca v postopku nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, odmerilo sodišče prve stopnje.

¹ Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2004, str. 375.
² Sodba VSC, I Kp 10501/2024 z dne 8. 4. 2025, tč. 16.