VSL Sklep V Cp 708/2026

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Oporočni dedič sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (točka III izreka) in zakonita dediča, navedena v točki I izreka, napotilo na pravdo zoper oporočnega dediča z zahtevkom na ugotovitev, da oporoka z dne 8. 8. 2023, ki jo je napravil oporočitelj, ni veljavna, in sicer v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo nadaljevalo in dokončalo postopek ne glede na zahtevke, s katerimi sta bila zakonita dediča napotena na pravdo.

2Zoper sklep vlaga pritožbo zakoniti dedič A. A. Sklep izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se z odločitvijo, da je med zakonitima dedičema in oporočnim dedičem spor o veljavnosti oporoke. Sodišču pa očita napačno uporabo 213. člena ZD¹ o manj verjetni pravici in o napotitvi zakonitega dediča na pravdo. Navaja, da je sodišče na naroku brez obrazložitve zavzelo stališče, da je zapustnikovo oporoko šteti za pisno oporoko pred pričama. Ugotovitev, za kakšne vrste oporoko gre, je bistvena za nadaljevanje postopka in vložitev tožbe. Med strankami ni spora, da gre za lastnoročno pisanje, priče niso potrebne, ni razlogov, da bi oporoko podpisale. Če bi šlo za oporoko pred pričami, je treba ugotoviti, kdaj in kako je bila napisana, podpisana, to pa je pomembno za uveljavljanje pravic s tožbo in postavitev tožbenega zahtevka. Ne drži, da je oporoka močnejši pravni naslov kot zakon. Pri ocenjevanju močnejše pravice bi moralo sodišče upoštevati oporoko. Lastnoročna oporoka ob dveh oporočnih pričah postavlja vprašanje pravilnosti njene obličnosti. Sodišče bi moralo obrazložiti razloge za oceno močnejše pravice. Ni razlogov, zakaj je zavrnjen pritožnikov predlog za zaslišanje oporočnih prič. Z zaslišanjem prič bi se ugotovilo, da oporoka izpolnjuje pogoje oporoke pred pričama. Od tega je odvisna odločitev sodišča, ali bi moral zakoniti dedič vlagati tožbo ali pa je manj verjetna pravica oporočnega dediča. Zaradi neugotovljene okoliščine, v kateri je bila oporoka zapisana in podpisana, je sodišče nepravilno uporabilo določbe ZD. Zakonitemu dediču je dejansko naložilo, da vloži tožbo, čeprav ta ne more vedeti, iz katerih razlogov, ker jih sodišče ni obrazložilo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Oporočni dedič v odgovoru na pritožbo predlaga, naj jo višje sodišče zavrne, potrdi izpodbijani sklep ter zakonitemu dediču naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je oporoka lastnoročna oporoka. Njeno veljavnost sta potrdili dve oporočni priči, zapustnik jo je izročil v hrambo notarju. Dejstvo, da sta lastnoročno oporoko podpisali dve priči, dodatno potrjuje njeno veljavnost. Pritožbene navedbe o domnevnih nepravilnostih v obliki oporoke so nerelevantne. Pravica zakonitih dedičev je manj verjetna, ker je oporoka močnejši pravni naslov. Zakon izrecno daje prednost oporočnemu dedovanju, kadar je oporoka formalno in materialno veljavna. Kdor oporoko izpodbija, mora svojo pravico uveljavljati v pravdi. Meni, da je pritožnikovo vlaganje pritožb zoper odločbe sodišča prve stopnje namenjeno izključno zavlačevanju postopka in povzročanju stroškov oporočnemu dediču, ki plačuje stanovanjske stroške za nepremičnino, ki je predmet dedovanja. Predlaga hitro odločanje o pritožbi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sklep ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP² v zvezi s 163. členom ZD. Vsebuje zadostne razloge in ugotovitve o vseh pravno relevantnih dejstvih glede prekinitve zapuščinskega postopka in napotitve strank na pravdo, da ga je mogoče vsebinsko preizkusiti. Ugotovitve o obliki oporoke in njeni razglasitvi so v točki 2 sklepa. Materialnopravno naziranje sodišča o obliki oporoke je bilo obrazloženo tudi na naroku zapuščinske obravnave 13. 11. 2025³. Ugotovitve o zatrjevani neveljavnosti oporoke zaradi napake volje oporočitelja (60. člen ZD), ki sta jo zatrjevala zakonita dediča, pa so v točkah 3 in 4 sklepa. Pritožbeni očitki o pomanjkljivostih in nerazumljivosti sklepa, češ da pritožnik ne ve, iz katerih razlogov je napoten na pravdo, so neutemeljeni.

6Pritožnik ne izpodbija pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da med strankami obstaja spor o veljavnosti oporoke, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev strank na pravdo (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Veljavnost oporoke je lahko sporna iz več razlogov⁴. Za prekinitev zapuščinskega postopka zadošča spor o enem od razlogov za neveljavnost oporoke. V obravnavanem primeru je ugotovljen spor o veljavnosti oporoke zaradi zatrjevanih napak volje oporočitelja⁵.

7Pravilna je tudi odločitev o napotitvi zakonitih dedičev in ne oporočnega dediča na pravdo. Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Sodišče mora opraviti oceno o tem na podlagi podatkov spisa in zatrjevanj dedičev, v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

8Pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče pred odločitvijo o napotitvi zakonitih dedičev na pravdo glede veljavnosti oporoke izvesti dokaze za ugotavljanje napak v obliki oporoke, in na podlagi njihove ocene sprejeti odločitev o tem, čigavo pravico šteje za manj verjetno, so neutemeljeni. Prvič zato, ker dejanskega spora o pravni naravi oporoke med dediči (še) ni, do pravnega vprašanja o obliki oporoke in veljavnosti obravnavane oporoke pa se je sodišče že jasno in določno opredelilo v točki 3 sklepa. Drugič pa zato, ker je presoja vprašanj in stališč, ki jih navaja pritožnik⁶, pridržana za pravdo. Zapuščinsko sodišče jih ne more raziskovati in ugotavljati samo.

9Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo oceno verjetnosti pravice strank v okviru trditvene podlage strank in na podlagi zapisa pisne oporoke, ki je bila po ugotovitvah sodišča zakonito razglašena pred sodiščem. Obravnavana oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne in materialnopravne pogoje za veljavnost oporoke. V primeru spora o veljavnosti oporoke gre za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo in tistih, ki je ne. Po uveljavljenih stališčih sodne prakse, ki jim je pravilno sledilo sodišče prve stopnje, se šteje, da je bolj verjetna pravicah tistih, ki se sklicujejo na formalno ustrezno oporoko, kakršna je obravnavana, kot pravica tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke, saj taka oporoka (kljub morebitnim napakam) velja, če ni razglašena za neveljavno⁷.

10Napotitev zakonitih dedičev na pravdo je pravilna tudi upoštevaje dokazno breme, ki izhaja iz materialnega prava (61. člen ZD). Razveljavitev oporoke zaradi napak volje lahko zahteva le tisti, ki ima pravni interes. To pa je zakoniti dedič, ki bi zaradi neveljavnosti oporoke prišel do koristi (zapuščine), in ne oporočni dedič, čigar pravni interes je, da oporoka ostane v veljavi kot pravni naslov, na podlagi katerega bo pridobil zapuščino.

11Po povedanem je izpodbijani sklep o napotitvi zakonitih dedičev na pravdo pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Ker tudi ni obremenjen z napakami in kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čelna ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12Odločitev o stroških, ki jih je priglasil oporočni dedič za sestavo odgovora na pritožbo, temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

¹ Zakon o dedovanju, Uradni list RS, št. 1976 s spremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
³ Podatki na list. št. 69 spisa.
⁴ Iz materialnopravnih razlogov: oporočna nesposobnost oporočitelja, napake volje pri sestavi oporoke, nedopustna, nemogoča vsebina izjave volje; ali iz formalnih razlogov: napake v obliki oporoke.
⁵ Zakonita dediča sta trdila, da je bila oporoka sestavljena zaradi pritiska/vpliva oporočnega dediča na voljo in odločitev pokojnika; oporočni dedič je to zanikal.
⁶ Okoliščine, v katerih je bila sestavljena in podpisana oporoka.
⁷ Primerjaj: VSC I Cp 306/2016 z dne 14. 7. 2016, VSL II Cp 2029/2018-točka 6, VSC I Cp 292/2021, VSL II Cp 1470/2022-točka 5 in druge; taka so tudi stališča teorije: primerjaj: dr. Karl Zupančič: Dedno pravo, Ljubljana, CZ Ur. list RS, št. 1991, stran 198, dr. Vesna Rijavec: Dedovanje, procesna ureditev - GV Ljubljana 1999, stran 228-229.