VSK Sklep II Cp 188/2026

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so del nadaljnjih stroškov postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) odločilo: - da se dopusti sprememba tožbe (I. točka izreka) in - da Okrajno sodišče v Kopru ni stvarno pristojno za odločanje v predmetnem postopku, in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep je tožena stranka (v nadaljevanju tožnik) vložila pritožbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi, tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da v vlogi z dne 12.5.2025 ni soglašal s spremembo tožbe, ki jo je tožnica podala v vlogi 3.4.2025 in na naroku 13.3.2025, ter da je napačno stališče sodišča, da gre za privilegirano spremembo tožbe. Tožnica je namreč v tožbeni zahtevek zajela nove zneske za nova obdobja in s tem povečala zahtevek tudi za drugo obdobje, ki ni zajeto v tožbenem zahtevku. V skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev toženca. Nasprotuje tudi dovolitvi spremembe tožbe po 185. členu ZPP, saj sprememba ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, ker bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Toženec pa se tudi ni spustil v obravnavanje stvari, saj ni bil nikoli pozvan na podajo soglasja za spremembo tožbe. Graja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče 13.3.2025 izvedlo narok brez njegove navzočnosti, čeprav je svojo odsotnost opravičil iz zdravstvenih razlogov.

3Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožba temelji na pravnem temelju neupravičene obogatitve (190. in 198. člen Obligacijskega zakonika). Prvotno je tožnica vtoževala plačilo uporabnine za čas od 6.9.2016 do 6.11.2016 (vložitev tožbe) v višini 1.050,00 EUR in 350,00 EUR mesečno od 1.12.2016 v naprej, vse dokler ji bo toženec preprečeval uporabo nepremičnine. Ob trditvah, da ji toženec še vedno preprečuje uporabo nepremičnine, je z vlogo z dne 19.2.2020 (listovna št. 51) tožbeni zahtevek razširila na plačilo uporabnine še za čas do 6.2.2020, kar skupno predstavlja znesek 13.730,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnega zneska 350,00 EUR (le za mesece september, november, december 2019 in januar 2020 terja 150,00 EUR, za mesec februar 2020 pa 530,00 EUR) od vsakega 6. dne v mesecu do dneva plačila ter 530,00 EUR mesečno od 1.3.2020 v naprej, vse dokler ji bo toženec preprečeval uporabo nepremičnine. Tožnica je na naroku dne 13.3.2025 (listovna št. 169) pojasnila, da je stanovanje 17.1.2023 oddala v najem, tako da vtožuje uporabnino v višini 530,00 EUR na mesec še za obdobje od 1.3.2020 do 1.1.2023, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska od vsakega šestega dne v mesecu do plačila. V vlogi z dne 7.4.2025 je postavila končni tožbeni zahtevek, iz katerega je razvidno, da tako od toženca vtožuje skupaj znesek 31.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska (kot so ti razvidni iz tožbenega zahtevka (listovna št. 171-173) za čas od 6.9.2016 do 6.12.2022 od vsakega 6. dne v mesecu do plačila.

6Sodišče ugotavlja, da je bil toženec z razširitvijo tožbenega zahtevka seznanjen, saj je z vlogo z dne 12.5.2025 spremembi tožbi nasprotoval, kar pritožba priznava. Torej pritožniku ni bila kršena pravica do izjave, kot trdi v pritožbi.

7Odločitev sodišča, da gre za privilegirano spremembo tožbe¹, je pravilna, saj je tožnica povečala zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe za isto nepremičnino. V takšnem primeru pa privolitev toženca v spremembo tožbe ni potrebna, sodišče pa takšno spremembo tožbe mora dovoliti (186. člen ZPP).² Zato je odločitev sprejeta v I. točki izreka pravilna.

8Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče za zvišan tožbeni zahtevek ni pristojno. Zato je v takem primeru treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, ki določa, da če sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe), pristojnemu sodišču. V takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba med postopkom spremenjena, tožbeni zahtevek je bil zvišan³. Zato je pravilna tudi odločitev sprejeta v II. točki izreka.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi šestega odstavka 163. člena ZPP.

¹ Primerjaj odločbi VSL: I Cp 677/2018, II Cp 99/2017.
² Primerjaj Dragica Wedam Lukić, Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stan 208, 1. točka.
³ Primerjaj sklep VSK I Cp 357/2025.