VSM Sklep I Cp 667/2025

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za konec postopka.

1Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

2Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Navaja, da gre v konkretni zadevi za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Tožba je bila vložena, ker je bila terjatev tožnice v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko (v nadaljevanju tožencem) prerekana s strani stečajnega upravitelja. Tako je podana vzročna zveza med stečajnim postopkom in uveljavljano terjatvijo, kar je skladno s stališčem novejše sodne prakse odločilen pogoj pri presoji ali gre za spor v zvezi stečajnim postopkom. Sodišče prve stopnje je odločbi Vrhovnega sodišča RS III Ips 38/2017 in II Ips 110/2018, na kateri se sklicuje v obrazložitvi sklepa, narobe razumelo, napačno pa sta jo tolmačili tudi višji sodišči v odločbah VSM sklep I Cp 391/2024 in VSL sklep R 199/2022. Citirani odločbi Vrhovnega sodišča se sploh ne opredeljujeta glede stvarne pristojnosti okrožnega sodišča v postopkih, ki so v zvezi s postopki osebnega stečaja, temveč le glede narave spora oziroma uporabe pravil postopka v gospodarskih sporih. Vprašanje po katerih pravilih postopka mora sodišče obravnavati predmetni spor, za odločitev o stvarni pristojnosti naslovnega sodišča ni odločilno. Razlaga, ki jo je zavzelo sodišče prve stopnje je v nasprotju z načelom koncentracije in kriterijem koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov pri stečajnemu sodišču in uporabo 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP tudi za spore v zvezi z osebnim stečajem.

Sodišče prve stopnje je tudi povsem spregledalo določbo 63. člena ZPP, ki določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Tako je v konkretni zadevi tudi glede na določila 63. člena ZPP, podana pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Navedeno potrjuje ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča in višjih sodišč, iz katere jasno izhaja, da okrajna sodišča nimajo pristojnosti odločati o sporih, ki so začeti med stečajnim postopkom oziroma postopkom osebnega stečaja in/ali so z njim v zvezi.

Tožena stranka glede na navedeno sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in odloči, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, podredno pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Pritožba je utemeljena.

4V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je v zadevi odločil sodnik posameznik.

5Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijani sklep ni obremenjen s kakšno absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, je pa sprejeta odločitev posledica zmotne uporabe materialnega prava.

6Sodišče prve stopnje je v danem premoženjskopravnem sporu za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, kjer vrednost spornega predmeta znaša 13.527,91 EUR, izpodbijano odločitev o stvarni (in krajevni¹) nepristojnosti utemeljilo s sklicevanjem na stališči Vrhovnega sodišča RS v zadevah III Ips 38/2017 z dne 13. 3. 2018 in II Ips 110/2018 z dne 6. 6. 2019, da za spore, ki so povezani s fizično osebo, ki ni gospodarski subjekt in nad katero je začet postopek osebnega stečaja, določba 6. točke 483. člena ZPP² ne velja in da zgolj na tej podlagi (če ni podan kateri od drugih razlogov iz 481. do 484. člena ZPP) takega spora ni obravnavati kot gospodarskega spora. Sklicujoč se na odločbi višjih sodišč VSM sklep I Cp 391/2024 z dne 17. 9. 2024 in VSL sklep R 199/2022 z dne 23. 11. 2022, sodišče prve stopnje prej navedeno stališče Vrhovnega sodišča smiselno razširi na uporabo določila 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, ki določa stvarno pristojnost okrožnega sodišča za spore v zvezi s stečajnim postopkom, in zaključi, da se ta določba ne uporablja v sporih, kjer kot stranka nastopa fizična oseba, nad katero je začet postopek osebnega stečaja.

7Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbi Vrhovnega sodišča (in v zvezi z njima odločbi višjih sodišč) neutemeljeno, saj ne dajeta podlage, niti prepričljivih argumentov za izključitev stvarne pristojnosti okrožnega sodišča za odločanje v zadevah v zvezi s postopkom osebnega stečaja. Vrhovno sodišče se je zgolj za potrebe presoje dovoljenosti revizije opredelilo do vprašanja, ali je potrebno spor, v katerem kot ena od strank nastopa fizična oseba, nad katero je bil začet postopek osebnega stečaja, voditi po pravilih gospodarskega spora ali po pravilih rednega pravdnega postopka. Vprašanje po katerih pravilih postopka mora sodišče obravnavati tak spor, za odločitev o stvarni pristojnosti sodišča ni odločilno. Stališče, da spor, v katerem kot ena od strank nastopa fizična oseba, nad katero je bil začet postopek osebnega stečaja, ni gospodarski spor, kvečjemu daje podlago za izključitev pristojnosti okrožnega sodišča po določilu 7. točke, ne pa tudi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč ne najde utemeljenega razloga, da za potrebe določitve stvarne pristojnosti sodišča po kavzalnem merilu iz drugega odstavka 32. člena OZ sporov, ki so v zvezi s postopki osebnega stečaja (četudi niso gospodarski spori), ne bi mogli opredeliti kot "sporov, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom". Razlog določitve stvarne pristojnosti okrožnih sodišč, da ne glede na vrednost spornega predmeta, sodijo v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnimi postopki je v tem, da gre za spore, ki so praviloma tako dejansko kot pravno zahtevnejši ter tesno povezani z uporabo specialne insolvenčne zakonodaje. Takšni spori so funkcionalno povezani s stečajnim postopkom, saj izvirajo neposredno iz njega in vplivajo na potek ter rezultate stečajnega postopka ter položaj upnikov. Ker so za vodenje stečajnih postopkov - tako nad pravnimi kot nad fizičnimi osebami - stvarno pristojna okrožna sodišča³, je zakonodajalec z določitvijo njihove pristojnosti tudi za spore, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, zasledoval cilj enotnega, strokovnega in učinkovitega odločanja o vprašanjih, ki so povezana s stečajnim postopkom.

8Za potrebe določitve stvarne pristojnosti po 8. točki 32. člena ZPP je torej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila v obravnavani zadevi vložena tožba zaradi ugotovitve obstoja terjatve, ki je bila v postopku osebnega stečaja nad tožencem prerekana s strani stečajnega upravitelja. Skladno s stališčem novejše in prevladujoče sodne prakse, ki kot odločilen pogoj za opredelitev "spora v zvezi stečajnim postopkom" postavlja pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom⁴, v obravnavani zadevi brez dvoma gre spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, saj izvira iz stečajno pravnega razmerja in ga brez stečajnega postopka ne bi bilo. Pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru je zato podana na podlagi določila 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP. Zato je v obravnavanem primeru, ko je spor nastal zaradi prerekanja terjatve v postopku osebnega stečaja, podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča na podlagi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, četudi spor po svoji naravi ne predstavlja gospodarskega spora.

9Utemeljena je tudi pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 63. člena ZPP. Ta sicer določa atrakcijo krajevne pristojnosti sodišča, ne pa tudi stvarne⁵, zato ni pravilna podlaga za odločitev o stvarni pristojnosti sodišča. Je pa določba relevantna, ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici tudi kot krajevno pristojnemu sodišču.

10Po določbi 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek.

11Zoper toženca je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 1340/2024 dne 26. 8. 2024 začet postopek osebnega stečaja, tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena dne 16. 4. 2025. Ker stečajni postopek vodi Okrožno sodišče v Mariboru, je to sodišče po prej navedenem pravilu tudi izključno krajevno pristojno za odločanje o tožbi, vloženi v tej zadevi⁶.

12Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

13Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ V tč. II izpodbijanega sklepa je odločilo, da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
² Ta določa, da pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.
³ 51. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
⁴ Odločbe VSL Rg 40/2022 z dne 31. 3. 2022, II Cp 26/2022 z dne 20. 1. 2022, I Cp 1531/2021 z dne 28. 9. 2021 in I Cp 27/2021 z dne 25. 1. 2021. Prim. tudi Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, 2014, št. 6-7, stran 1081 do 1095, GV Založba.
⁵ Prim. VS RS sklep III R 29/2001 z dne 6. 9. 2001.
⁶ Enako v sporu, ki se je začel med postopkom osebnega stečaja VS RS v sklepu I R 183/2023 z dne 18. 10. 2023. Prim. tudi VS RS sklep III R 44/2018 z dne 24. 7. 2018 in VSM sklep I Cp 230/2019 z dne 19. 3. 2019.