VSL Sklep Cst 324/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom: del stavbe 0000 - 304 - 4, v deležu do 1/1 celote, v korist osebe: A. d. o. o., B. cesta 2, ..., matična številka: ...

2Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve ustavnih načel (pravice do izjave ter poštenega postopka). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo:

- da je upraviteljica vložila predlog za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, in mu priložila prodajno pogodbo z dne 21. 5. 2025, izjavo kupca po 337. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dokazila glede plačila kupnine in davčnih obveznosti, naknadno pa še zapisnik javne dražbe z dne 16. 5. 2025,

- da je bil razpis javne dražbe skladen s pravnomočnim sklepom o prodaji in je imel sestavine, predvidene v drugem odstavku 334. člena ZFPPIPP in na spletni strani AJPES objavljen 14. 4. 2025,

- da je upraviteljica 11. 4. 2025 posredovala predkupni upravičenki Občini ... obvestilo o razpisu javne dražbe, ki je vsebovalo vsa potrebna opozorila, ki jih predvideva drugi odstavek 347. člena ZFPPIPP, vendar se ta javne dražbe ni udeležila,

- da je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP,

- da soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe glede na ocenjeno vrednost nepremičnine in dogovorjeni način plačila kupnine ni potrebno (šesti odstavek 341. člena ZFPPIPP) ter

- da so glede na zgoraj navedeno izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP).

6Pritožnik navaja, da Okrožno sodišče v Kranju vodi stanovanje, ki je predmet izpodbijanega sklepa, pod identifikacijsko številko 0000 - 304 - 4, medtem ko zemljiškoknjižno sodišče (na primer v Tolminu in v Ljubljani) za isto stanovanje navaja ID številko 0000000. Omenjena neskladja naj bi bila bistvena, ker je identifikacijska številka nepremičnine po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) obvezen element vpisa identifikacije nepremičnine (12. člen ZZK-1). Nadalje naj bi ZZK-1 določal, da je dovoljenost vpisa vezana na stanje zemljiške knjige (150. člen ZZK-1) in da vpis temelji na nedvoumni identifikaciji predmeta.

7Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1). Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Identifikacijska oznaka dela stavbe je šifra katastrske občine (v danem primeru 0000), številka stavbe (v danem primeru 304) in številka dela stavbe (v danem primeru 4). Nepremičnina, ki je predmet razpolagalnega posla, je določena (individualizirana) tako, da je označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Identifikacijska oznaka nepremičnine v izpodbijanem sklepu (ID znak: del stavbe 0000 - 304 – 4) se ujema z identifikacijsko oznako nepremičnine v zemljiški knjigi, kot to izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložil sam pritožnik. Ker mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1), je izpodbijani sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP), pravilen. ID številka 0000000 je le enolični identifikator, ki služi identifikaciji vpisa v informacijskem sistemu zemljiške knjige. Zato o neskladju identifikacijskih številk nepremičnine ni mogoče govoriti.

8Pritožnik nadalje izpostavlja nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku cenitve nepremičnine in posledice teh za stečajno maso in upnike, kar pa v tej fazi postopka ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Navedene očitke je pritožbeno sodišče tudi že preizkušalo, ko je odločalo o pritožbi dolžnika zoper sklep o prodaji z dne 30. 1. 2025 in jih zavrnilo s sklepom Cst 82/2025 z dne 2. aprila 2025.

9Navedbe pritožnika, da mu je bilo v postopku večkrat onemogočeno uveljavljanje procesnih pravic, ker ga je njegov odvetnik brez pojasnil prenehal zastopati, zaradi česar naj bi ostal brez učinkovite pravne pomoči v ključnih fazah postopka, so stvar notranjega razmerja med pritožnikom in njegovim odvetnikom. Zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

10Pritožnik nadalje navaja, da je bil njegov predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjen zaradi minimalnega preseganja cenzusa, kar naj bi privedlo do neenakopravnega položaja glede nasprotnika in ostalih udeležencev postopka. Vendar pa zavrnitev brezplačne pravne pomoči sama po sebi še ne more povzročiti kršitve pravice do poštenega postopka, kot to želi prikazati pritožnik.

11Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).