VSL Sklep V Cp 123/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse in mu dovolilo obročno plačilo dolžne sodne takse (1.449 EUR), in sicer v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 120,75 EUR.

2Tožnik v laični pritožbi trdi, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo sodnih taks, ki so mu bile odmerjene v drugih sodnih postopkih, pred drugimi sodišči. Upošteva naj se vsaj takse, odmerjene v postopkih P 47/2025 in II K 000/2025. Tudi obročno plačilo ogroža tožnikovo zdravje, njegovo preživljanje in pravico do sodnega varstva ustavnih pravic. Tožnik, ki je zaradi krivic, ki mu jih je povzročila država, bolan, iz naslova invalidske pokojnine prejema le 971,07 EUR. Pritožbenemu sodišču je iz pritožbenih postopkov splošno znano, da je bil tožniku že od odvzema poslovne sposobnosti dalje z neupravičenimi taksami kraten dostop do sodišča. Tožnik izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da izpolnjuje tudi pogoje za taksno in stroškovno oprostitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbe 11., 12. in 12.a člena ZST-1¹, ter na ugotovitev, da je v trimesečnem obdobju pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tožnikov povprečni mesečni dohodek znašal 1.216,67 EUR, kar je več kot znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka² (2. odstavek 13. člena ZBPP³ in 1. odstavek 8. člena ZSVarPre⁴, v zvezi z 12.a členom ZST-1). Ker presega dohodkovni cenzus, tožnik po presoji sodišča prve stopnje ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, izpolnjuje pa pogoje za obročno plačilo dolžne sodne takse. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da tožnik ni obrazložil okoliščin, ki bi omogočale sklepanje, da obveznosti, ki so predmet izterjave, ni zakrivil po lastni volji. Izpodbijana odločitev je pravilna.

5V postopku odločanja o pogojih za taksno oprostitev se uporabljajo pravila pravdnega postopka (3. odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP⁵), preiskovalno načelo pa je izjema. Predlagatelj taksne oprostitve mora navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje. Nosilni pritožbeni razlog je, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo sodnih taks, ki so bile tožniku odmerjene v drugih sodnih postopkih. Četudi primeroma navaja dva postopka (P 47/2025, II K 000/2025), je njegov pritožbeni očitek premalo konkretiziran, da bi ga bilo mogoče vsebinsko obravnavati - tožnik ne navede kakšna obveznost (po višini) mu je bila v drugih sodnih postopkih naložena, niti, ali jo je plačal (in so zato njegovi dejanski prejemki manjši). Dejstva, ki naj bi bila (pritožbenemu) sodišču znana iz drugih postopkov, tudi niso splošno znana, zato jih mora stranka obrazloženo zatrjevati in dokazati.

6Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev se ne upoštevajo obveznosti (iz naslova neplačane sodne takse), ki so predmet odprtih izvršilnih postopkov (1. točka 1. odstavka 13. člena ZUPJS⁶), zato ni utemeljena pritožbena trditev, da tožnik mesečno razpolaga zgolj z 971,07 EUR (kolikor mu ostane zaradi obremenitve z odtegljajem na podlagi sklepa o izvršbi).

7Drugačne odločitve ne terja niti v pritožbi podan predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožniku za obravnavani postopek (še) ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev ne more biti oprta na določbo 3. odstavka 10. člena ZST-1⁷.

8Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.
² 494,09 EUR (osnovni znesek minimalnega dohodka) x 2
³ Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami.
⁵ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
⁶ Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami. Po 1. točki 1. odstavka 13. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za: izplačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova.
⁷ Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.