VSL Sklep I Cpg 136/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana III. točka izreka sodbe in sklepa v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 8.775,03 EUR zniža na znesek 6.604,59 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijana III. točka izreka sodbe in sklepa v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna prvo tožeči stranki povrniti 212,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje.

IV. Tožena stranka je dolžna intervenientki povrniti 212,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 22. 11. 2024 odločilo, da se objektivna sprememba tožbe iz pripravljalne vloge z dne 3. 5. 2024 ne dopusti (I. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 1.600.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) ter prvi tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v višini 6.939,73 EUR, drugi tožnici in intervenientki pa vsaki 8.775,03 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z obrestmi (III. točka izreka).

2V izreku sklepa o stroških je prišlo do očitne pisne pomote glede višine posameznih stroškov in njihove razdelitve med pravdnimi strankami. Sodišče prve stopnje je zato 31. 1. 2025 izdalo popravni sklep po 328. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s katerim je navedeno pomoto odpravilo ter izrek uskladilo z obrazložitvijo. S popravnim sklepom je bila razdelitev stroškov toženke popravljena tako, da so naloženi, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, in sicer 6.939,73 EUR drugi tožnici ter vsaki po 8.775,03 EUR prvi tožnici in intervenientki.

3Skupaj je sodišče prve stopnje toženki priznalo 26.327,11 EUR pravdnih stroškov. Prva tožnica in intervenientka sta proti odločitvi o stroških v delu, v katerem sklep o stroških presega 19.813,78 EUR in s katerim je prvi tožnici in intervenientki vsaki naloženo plačilo stroškov, ki presega 6.504,59 EUR vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagali sta, da višje sodišče prvi tožnici in intervenientki naloži plačilo stroškov, vsaki 6.504,59 EUR, kar pa toženka zahteva več naj zavrne ter toženki naloži, da prvi tožnici in intervenientki povrne vse stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbo vlaga iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo omejitve vrednosti storitve v višini 3000 točk po Odvetniški tarifi (OT) v času, ko sta bili opravljeni storitvi priprave odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ampak je za vsako priznalo 7400 točk. Zatrjuje, da je pravilen znesek toženkinih stroškov 19.813,78 EUR, ki se deli na tri stranke, 1/3 stroškov pa znaša 6.604,59 EUR.

4Toženka je na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Ker pritožnici izpodbijata zgolj odločitev o stroških, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo s sklepom (prvi odstavek 166. člena ZPP). Ker vrednost izpodbijanega dela odločbe presega 800 EUR, je o pritožbi odločil senat (sedma alineja drugega odstavka 366.a. člena ZPP).

7V skladu s 155. členom ZPP sme sodišče pri odločanju o povračilu stroškov upoštevati le stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri so to bili in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. To izhaja tudi iz določbe 20. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Ta v prvem odstavku določa, da sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. Po drugem odstavku 20. člena ZOdv se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. Drugi odstavek 12. člena Odvetniške tarife (OT) pa določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pritožnici sta zatrjevali neskladje med obrazložitvijo in izrekom sklepa o stroških, vendar je bila ugotovljena pisna pomota odpravljena s popravnim sklepom z dne 31. 1. 2025, ki je postal pravnomočen. Ker je bila zatrjevana nepravilnost v postopku na ustrezen način odpravljena že pred odločanjem pritožbenega sodišča, uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni več podana. Pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.

Glede zmotne uporabe drugega odstavka 155. člena ZPP v zvezi z 12. členom OT

9Med postopkom pred sodiščem prve stopnje so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. maja 2022), ki so začele veljati 4. junija 2022. Spremembe OT so med drugim zvišale zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve za sestavo tožbe (in s tem tudi za pripravljalne vloge in zastopanje na narokih), glede na vrednost obravnavanega (spornega) predmeta, določeno v tarifni številki 19, ki je po novem znašala največ 9000 točk (in ne več 2000 točk v pravdnih zadevah oziroma v gospodarskih sporih 3000 točk).

10Pritožnici zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka zmotno uporabilo drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 12. člena OT, saj je toženki za odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo priznalo 7400 točk za vsako storitev, čeprav je OT na dan, ko sta bili ti storitvi dejansko opravljeni (6. 2. 2019 in 2. 2. 2022), določala največ 3000 točk za posamezno opravilo. Zaradi tega naj bi bila odmera stroškov očitno previsoka.

11Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da je odmera stroškov pravilna. Poudarja, da drugi odstavek 12. člena OT ureja razmerje med odvetnikom in njegovo stranko in določa, da stranka odvetniku plača storitev po tarifi, veljavni v času oprave, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila. Za odmero stroškov med pravdnima strankama pa veljajo določila drugega odstavka 20. člena ZOdv in 155. člena ZPP, po katerih se odvetniški stroški odmerijo po tarifi, veljavni na dan odločanja sodišča, ne glede na čas dejanske oprave storitve.

12Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnicama, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti splošno pravilo iz drugega odstavka 12. člena OT, ki jasno določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil (pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila in povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS). To pomeni, da je treba pri vseh priznanih postavkah/storitvah, ki so bile opravljene pred 4. 6. 2022, upoštevati kot odmerno osnovo za storitev tedaj veljavno zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve v gospodarskih sporih 3000 točk, pri postavkah/storitvah, ki so bile opravljene po 4. 6. 2022 pa izhodiščno osnovo glede na vrednost spornega predmeta (7400 točk), saj ta ni presegala novo določene zgornje meje (9000 točk). Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sklep VSL I Cp 2000/2023 z dne 26. 8. 2024 in sklep VSL I Cp 1268/2023 z dne 26. 7. 2023). V zadevi VSL I Cpg 265/2025 z dne 1. 10. 2025 je višje sodišče sicer uporabilo tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj, vendar se je pri tem sklicevalo na sodno prakso, ki ni primerljiva. Obravnavala je namreč drugo vprašanje (uporabo nove vrednosti točke 0,60 EUR). Glede uporabe nove vrednosti točke (0,60 EUR) ni nobenega dvoma, da je treba uporabiti vrednost točke v času odločanja sodišča (npr. sklep VSL I Cp 1523/2019 z dne 7. 11. 2019). Tako določa tudi drugi odstavek 12. člena OT.

13Sklicevanje toženke na drugi odstavek 20. člena ZOdv je neutemeljeno. Ta določa, da se plačila in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. V konkretnem primeru pa je z odvetniško tarifo drugače določeno, in sicer z drugim odstavkom 12. člena OT, skladno s katerim je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil. Tako odmerjeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR¹, saj je z vidika odmere stroškov postopka odločilen čas odločanja sodišča ("vrednost točke v času plačila" gre razumeti kot vrednost točke v času odmere pravdnih stroškov). Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Sodna praksa je o tem utrjena in obširna.²

14Glede na navedeno skupni znesek točk po OT za vse pravdne stroške toženke znaša 26800 točk in ne 35600, priglašeni 1% pavšalnih stroškov pa 268 točk in ne 366, skupaj torej 27068 točk. Vrednost točke je 0,60 EUR, znesek stroškov brez DDV je torej 16.240,80 EUR, z DDV pa 19.813,78 EUR. Prva tožnica in intervenientka sta dolžni toženki povrniti vsaka 1/3 tako odmerjenih stroškov postopka, torej vsaka 6.604,59 EUR, v 15. dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano III. točko odločbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 8.775,03 EUR znižalo na znesek 6.604,59 EUR (3. točka 365. člena ZPP). Ker sta pritožnici nasprotovali naložitvi pritožbenih stroškov v delu, ki presega 6.504,59 EUR, od česar utemeljeno v delu, ki presega 6.604,59 EUR, neutemeljeno pa v presežku, je pritožbeno sodišče v preostalem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano III. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15Drugotožnica se zoper odločitev sodišča prve stopnje ni pritožila, zato ni spremenjena odločitev sodišča prve stopnje, da je toženki dolžna povrniti 6.939,73 EUR pravdnih stroškov, v roku 15. dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje.

16Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Prva tožnica in intervenientka zgolj s sorazmerno majhnim delom svoje pritožbe nista uspeli (ker sta izpodbijali naložitev pravdnih stroškov nad zneskom 6.504,59 EUR, uspeli pa z zneskom nad 6.604,59), zaradi tega pa posebni pritožbeni stroški niso nastali. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jima mora toženka povrniti njune pritožbene stroške. Ti skupaj znašajo 423,99 EUR in obsegajo 375 točk nagrade za pritožbo (tar. št. 22/2 OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) in 22 % DDV ter sodno takso v višini 144 EUR. Glede povračila pritožbenih stroškov sta prva tožnica in intervenientka sospornika na strani upravičencev za povrnitev stroškov, česar 161. člen ZPP ne ureja. V teh primerih je zato treba uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (OZ) glede obveznosti z več upniki pri deljivi denarni terjatvi.³ Po določbah OZ se solidarnost tudi na upniški strani ne domneva (406. člen OZ). Prva tožnica in intervenientka sta zato upravičeni zahtevati povrnitev pritožbenih stroškov v sorazmernem deležu. V konkretnem primeru vsaka 1/2, saj sta s pritožbo izpodbijali odločitev o enaki višini naloženih pravdnih stroškov in tudi uspeli v enakem deležu.

¹ Dne 6. 4. 2019 je bila spremenjena vrednost odvetniške točke in znaša 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Ur. list. RS, št. 22/2019).
² Tako sklep VSL III Cp 256/2025 z dne 19. 2. 2025 in tam navedena sodna praksa.
³ Prim. Matejka Pintarič Pec, Stroški v pravdnih postopkih, Pravosodni bilten 2/2019.