VSM Sklep V Kp 18503/2015

Pritožba zagovornika obdolženega M. B. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 18503/2015 z dne 28. 9. 2017 zavrnilo predlog zagovornika obdolženega M. B. za izločitev pisnega izvida in mnenja sodnega izvedenca V.Š., izdelanega v mesecu juliju 2015.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi (pravilno: spremeni) in odloči, da se navedeno izvedensko mnenje iz spisa izloči.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik uvodoma navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge, torej tudi pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, pri čemer ju ne obrazloži, pritožbeno sodišče pa ju glede na vrsto odločbe, ko je ugotovilo, da je bila izdana pred stvarno pristojnim sodiščem (peti odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), ni moglo samo preizkusiti in se tako uveljavljani kršitvi pokažeta kot povsem neutemeljeni.

5Iz drugih pritožbenih navedb je videti, da pritožnik graja ugotovljeno dejansko stanje. Po njegovi oceni bi moralo sodišče prve stopnje izvedensko mnenje sodnega izvedenca V.Š. iz kazenskega spisa izločiti, saj navedeni izvedenec: ni strokovno usposobljen za podajanje mnenja iz področja varstva pri delu v gradbeništvu; je mož okrožne državne tožilke J.B.Š., zaposlene pri Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, ki je zoper obdolženca vložilo obtožbo; je v publikaciji Zdravje pri delu navajal diametralno nasprotna stališča kot v obravnavanem izvedenskem mnenju; in je neposreden konkurent podjetju B. d.o.o., ki je v lasti obdolženca.

6Takšnim pritožbenim izvajanjem pa ni mogoče pritrditi. Pritožnik namreč prezre, da so predmet izločitve iz drugega odstavka 83. člena ZKP le tisti dokazi in obvestila, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje, je določeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. V skladu s tem členom se za izvedenca ne sme postaviti, kdor ne sme biti zaslišan kot priča (235. člena ZKP) ali kdor je oproščen dolžnosti pričevanja (236. člen ZKP) kot tudi ne tisti, proti kateremu je bilo storjeno kaznivo dejanje; če pa je bil postavljen, se sodna odločba ne sme opirati na njegov izvid in mnenje. Ker pritožnik teh okoliščin v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja, kot sedaj v pritožbeni obrazložitvi ni navajal, so tako vsa povzeta pritožbena prizadevanja dejansko brezpredmetna.

7Vse, kar pritožnik izpostavlja, bo lahko morebiti predmet izločitve izvedenca v smislu določb 39., 40., 41. in 44. člena ZKP oziroma po pravilnih razlogih sodišča prve stopnje stvar preizkušanj na glavni obravnavi in morebitne dopolnitve izvedenskega mnenja, ki je lahko zato kvečjemu nepopolno in ne že procesno pravno prepovedano.

8Odločitev prvostopnega sodišča se tako pokaže kot pravilna in zakonita, pritožba obdolženčevega zagovornika pa kot neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep po tarifni št. 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.