VSL Sklep I Cp 2018/2025

I. Pritožbi pete tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I spremeni tako, da se zavrne tudi ugovor tožene stranke zoper I. točko sklepa z dne 8.11.2024 v delu, v katerem se nanaša na peto tožečo stranko A., d.o.o.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (točka II) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Potek postopka

1Tožniki - etažni lastniki poslovnih prostorov v stavbi B. - so 23. 10. 2024 vložili zoper toženo stranko tožbo zaradi motenja posesti. Navajali so, da je slednja s 24. 9. 2024 pričela z odklapljanjem vode na objektu, tako da je voda izklopljena do 16 ur in med vikendi, zaradi česar ne morejo opravljati poslovne dejavnosti kot pred motilnim dejanjem.

2Hkrati s tožbo so vložili predlog za izdajo začasne odredbe, s katero so zahtevali: (1) vzpostavitev pogojev, da bo vsak poslovni prostor, opredeljen tudi z ID znakom, v posesti vsakega od tožnikov, nemoteno priklopljen na vodovodno omrežje tako kot pred motilnim dejanjem; (2) da se je tožena stranka dolžna vzdržati kakršnega koli motilnega dejanja, ki ima za posledico odklop ali motenje dobave vode v posamezen poslovni prostor (spet opredeljen tudi z ID znakom) v posesti vsakega tožnika in da je dolžna nemoteno dobavljati vodo vsakemu navedenemu poslovnemu prostoru; (3) da se ji za primer neizpolnitve obveznosti oziroma ravnanja v nasprotju s prepovedjo iz začasne odredbe izreče denarna kazen v višini 5.000 EUR, ki se bo izterjevala po uradni dolžnosti in povečevala ob ponovni kršitvi obveznosti; (4) da ugovor zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve; (5) da začasna odredba velja do pravnomočnosti zaključka pravdnega postopka; (6) da so stroški tega postopka zavarovanja nadaljnji pravdni stroški, o katerih bo sodišče odločilo s končno odločbo.

3Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 11. 2024 P 107/2024¹ delno ugodilo predlogu tožnikov. Toženki je pod grožnjo izreka denarne kazni v višini 5.000 EUR naložilo, da se nemudoma vzdrži kakršnega koli motilnega dejanja, ki ima za posledico odklop ali motenje dobave vode v naštetih in (tudi z ID znaki identificiranih) poslovnih prostorih v posesti prve, četrte, pete in šeste tožeče stranke. V ostalem je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (za navedene tožnike v delu, ko so zahtevali vzpostavitev pogojev za nemoten priklop njihovih poslovnih prostorov na vodovodno omrežje tako, kot so bili priklopljeni pred motilnim dejanjem, ter da toženka nemoteno dobavlja vodo njihovim poslovnim prostorom). V celoti je zavrnilo predlog za zavarovanje druge in tretje tožeče stranke.

4Z izpodbijanim sklepom je sodišče delno ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 8. 11. 2024 in ga razveljavilo v delu, v katerem se nanaša na peto tožečo stranko A., d. o. o. (točka I izpodbijanega sklepa).

5V ostalem je ugovor zoper točko I sklepa o začasni odredbi z dne 8. 11. 2024 zavrnilo (točka II izpodbijanega sklepa). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (točka III izpodbijanega sklepa).

6Pritožbo vlagata tožena stranka (zoper točko II izreka sklepa) in peta tožeča stranka (zoper točko I izreka sklepa).

7Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v odločanje pred drugim sodnikom. Opozarja, da gre za regulacijsko začasno odredbo, v kateri se izrek sklepa pokriva s končno odločitvijo sodišča. Očita mu, da je o zadevi odločilo napačno, ker pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe niso podani. Sodišče z izpodbijanim sklepom prejudicira končni sklep, ni jasno, zakaj po opravljenem naroku ni izdalo končnega sklepa. Podana je kršitev 236.a člena ZPP², ker ni neposredno zaslišalo priče C. C. in D. D.; ob kršitvi načela neposrednosti (prvi odstavek 4. člena ZPP) je podana tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Graja dokazno oceno o verjetnosti terjatve. O porabi vode govori pisna izjava C. C., toženka je predložila račune, navajala je, da se je poleti sporočal pavšal (do česar se sodišče ni opredelilo) in da je šele v oktobru 2024 prejela poračun za dejansko porabljeno vodo. Zmotne so navedbe, da je račune predložila prepozno. Trdi, da je v ugovoru navedla dejstva in predložila tiste dokaze, s katerimi je tedaj razpolagala. Ponavlja ugovorne navedbe. Glede fotografij števca bi moralo sodišče opraviti materialno procesno vodstvo, če je menilo, da so bile navedbe preskope. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni razlogov o posameznih predpostavkah po ZIZ, ampak sodišče sprejema že končno odločitev. Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, ker se sodišče ni opredelilo do njenih navedb, da je vodo zapirala zgolj začasno in sekcijsko iskala okvaro. Vztraja, da so tožniki privolili v posledice, ker so zavračali ponujene rešitve. Nesprejemljiva, pomanjkljivo obrazložena in napačna je ugotovitev o izkazani nenadomestljivi škodi za tožnike. Sodišče ima različne dokazne standarde za pravdni stranki. Tožečim strankam škoda ni nastala. Toženki ni mogoče očitati samovolje in protipravnosti v zvezi z začasnimi in občasnimi odklopi vode, ker je izvajala upravičeno samopomoč.

8Tožeče stranke so odgovorile na pritožbo. Menijo, da je neutemeljena, predlagajo, naj jo višje sodišče zavrne in toženki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

9Peta tožeča stranka v pritožbi kot napačno graja odločitev, ki se nanaša na njen poslovni prostor. Gre le za očitno pravopisno napako, kar izhaja iz priloženih dokazov in trditvene podlage tožeče stranke. Sodišče bi moralo to upoštevati ter v lastni režiji spremeniti izrek tako, da bi bil pravilen. Ni upoštevalo vseh dejstev, trditev ter dokazov, ki so jih tožeče stranke priložile k predlogu in tožbi. V točki 11 predloga za izdajo začasne odredbe je šlo zgolj in samo za pravopisno (prav: pisno) napako (pomoto). Poslovni prostor z ID znakom 0000-693-11 obstaja, je v lasti podjetja E., d. o. o., in je predmet iste motenjske tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. V tožbenem zahtevku je opredeljen v točki V obrazložitve zahtevka. V izreku sklepa in v predlogu za začasno odredbo je naveden kot last podjetja E.

10Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pete tožeče stranke predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

11Pritožba pete tožeče stranke je utemeljena.

12Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

O pritožbi tožene stranke

13Pritrditi je treba pritožbi, da je bila ob vložitvi tožbe zaradi motenja posesti v zavarovanje nedenarne terjatve predlagana regulacijska začasna odredba: vsebina tožbenega zahtevka se pretežno prekriva z vsebino začasne odredbe. Njen namen ni zavarovanje možnosti kasnejše izvršbe, temveč začasna ureditev spornega razmerja. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati, če oziroma kadar je to nujno, da se zavaruje obstoječe stanje oziroma pravna sfera pred grozečim nasiljem (nevarnost uporabe sile), ali da se prepreči nevarnost težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ³), da ne bi kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena.

14V sklepu o začasni odredbi so bili ugotovljeni in obrazloženi vsi potrebni pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe. Pritožnica je v ugovoru ugovarjala, da je kršeno načelo kontradiktornosti, ker je sodišče brez zagotovitve toženčeve obrambe prejudiciralo odločitev o glavni stvari; nesklepčnost predloga in sklepa glede pete tožeče stranke (sklep se nanaša na napačno označen poslovni prostor: ID 0000-693-11 namesto na: ID 0000-693-1); glede ostalih tožnikov pa se je branila, da ni verjetnosti terjatve (šlo je za dovoljeno samopomoč: začasni odklopi so bili potrebni zaradi ugotovljene enormne porabe vode v primerjavi s preteklimi obdobji in zaradi odkrivanja in odpravljanja napak) ter težko nadomestljive/nenadomestljive škode za tožnike (voda je bila ves čas zagotovljena; pavšalni in teoretični očitki tožnikov o škodi iz naslova izgub). Listinskih dokazov ni predložila. Predlagala je zaslišanje tožeče stranke in priče C. C. - o verjetnosti terjatve.

15Sodišče prve stopnje je ugovor pravilno obravnavalo v mejah navedenih navedb ter dokazov, predlaganih v pisnih vlogah glede začasne odredbe, vloženih do naroka dne 16. 4. 2025 (točka 4 sklepa). V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se namreč ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več). Neutemeljena je pritožbena graja o procesni kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se je pravilno in zadostno opredelilo do vseh pravno relevantnih ugovorov toženke (vključno z občasnim zapiranjem vode ter obveščenostjo tožnikov o zapori - točka 9).

16Vsa ključna pravno relevantna dejstva o pogojih za izdajo začasne odredbe so ugotovljena pravilno. Odločitev je obrazložena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki omogočajo vsebinski preiskus. Pritožbeno sodišče se nanje v celoti sklicuje in jih ne bo ponavljalo. Očitane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ne najde. Dejstvo, da sodišče še ni izvedlo celotnega dokaznega postopka in kljub opravljenemu naroku še ni izdalo odločbe o glavni stvari, ne kaže na to kršitev niti to ni vplivalo na pravilnost izdane odločbe v postopku zavarovanja terjatve.

17Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.

18Pravno izhodišče za verjetnost obravnavane terjatve so določbe SPZ⁴ o sodnem varstvu posesti. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi prepoved nadaljnjega motenja, vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem (33. in 34. člen SPZ).

19Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni, pravni presoji in prepričljivim razlogom v točkah 12-15 sklepa, da je z verjetnostjo izkazan obstoj terjatve. Ocenjene so pravočasno predložene listine (predložene z ugovorom in do naroka o ugovoru). Pravilna je ocena, da bi določene račune, ki jih je predložila šele v januarju, toženka lahko vložila že ob vložitvi ugovora zoper začasno odredbo. Na dokazno nepodprte trditve o dovoljeni samopomoči je v odgovoru na ugovor opozorila tožeča stranka, nadaljnje materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo potrebno. Neposrednega zaslišanja priče C. C. toženka po predložitvi pisne izjave priče na naroku ni predlaga. Procesne kršitve 236. a člena ZPP in prvega odstavka 4. člena ZPP zaradi opuščenega neposrednega zaslišanja priče ni. Pisna izjava priče je skupaj z drugimi listinami in zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke, ki o zadevi ni vedel ničesar, pravilno ocenjena. Neutemeljena je graja opuščenega materialno procesnega vodstva glede objektivno preverljivih dokazov o stanju števca za obdobje, ko se je začela zaznavati izguba vode. Na evidentiranje porabe vode s fotografiranjem števca je opozarjala toženka sama, dokazov (fotografij) za relevantno obdobje pa ni predložila. Po povedanem je mogoče v celoti pritrditi dokazni oceni in presoji sodišča prve stopnje, da toženka v tej fazi postopka še ni z verjetnostjo izkazala, da je pri zapiranju vode tožnikom ravnala v okviru dovoljene samopomoči (31. člen SPZ). Pravilna je tudi ocena in presoja, da je verjetnost obravnavane terjatve izkazana (prvi odstavek 272. člena ZIZ).

20Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen⁵.

21Tožniki so podali določne in konkretne trditve o škodi, ki jim nastaja in grozi zaradi zatrjevanega motilnega dejanja toženk. Sodišče jo je pravilno in zanesljivo ugotovilo po ponovni oceni predloženih listin, s katerimi so jo dokazovali, in po zaslišanju zakonitih zastopnikov in priče tožečih strank, ki so uspeli s predlogom za izdajo začasne odredbe. Pavšalne pritožbene navedbe, da škode ni, ne omajejo prepričljive dokazne ocene za vsakega tožnika, obrazložene v točkah 16-19 sklepa. Pravno pravilna je presoja, da je z verjetnostjo izkazan tudi obstoj predpostavke po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.

22Ker pritožbeni razlogi niso podani, sklep v izpodbijanem delu pa tudi ni obremenjen z napakami in kršitvami, na katere po uradni dolžnosti pazi pritožbeno sodišče (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

O pritožbi pete tožeče stranke

23Glede poslovnega prostora v lasti in posesti petega tožnika, na katerega se nanaša zahtevano posestno varstvo, je sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da se predlog za zavarovanje ne nanaša na poslovni prostor z identifikacijsko številko ID 0000-693-11, da je na napako opozorila toženka v ugovoru zoper začasno odredbo, da tožeča stranka ni popravila napake, čeprav iz naracije tožbe in tožbenega zahtevka izhaja, da se je začasna odredba nanašala na prostor v lasti tožnika, ki ima identifikacijsko številko ID 0000-693-1. Pritrdilo je ugovoru toženke o nesklepčnosti predloga pri zapisu poslovnega prostora in v tem delu ugovoru ugodilo, sklep o začasni odredbi petega tožnika pa zavrnilo.

24Pritožbi je treba pritrditi, da je izpodbijana odločitev napačna. Pri zapisu predloga za izdajo začasne odredbe je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prišlo zgolj do očitne pisne pomote pri navedbi identifikacijske številke poslovnega prostora, ki je v posesti pete tožnice. Samo v delu izreka, ki mu je sodišče ugodilo, je identifikacijski znak poslovnega prostora napisan napačno, medtem ko je v prvem delu začasne odredbe (ki je bil zavrnjen) tudi ta številka vpisana pravilno, tako kot navaja pritožba, da je bil poslovni prostor pravilno identificiran tudi v tožbenih navedbah in v navedbah za izdajo začasne odredbe. Nobenega dvoma ni, za kateri poslovni prostor gre: v sklepu o začasni odredbi je identificiran kot "poslovni prostor v posesti tožeče stranke A., d. o. o., F. 24, G.". Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na tako jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora niti ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).

25Po povedanem je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I) spremenilo tako, da se zavrne tudi ugovor tožene stranke zoper I. točko sklepa P 107/2024 z dne 8. 11. 2024 v delu, v katerem se nanaša na peto tožečo stranko A., d. o. o.

O stroških pritožbenega postopka

26Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

¹ Redna številka 21 spisa.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 29/1999 s spremembami.
³ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.
⁴ Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.
⁵ VS RS II Ips 137/2014 z dne 12. 5. 2016