VSL Sklep III Cp 1690/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju - gospodarski oddelek (II. točka izreka).

2Zoper tako odločitev se laično pritožuje druga tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik). Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo, da gre v celoti za gospodarski spor. Najemno pogodbo z dne 17. 7. 2025 je sklenil kot fizična oseba in ne kot gospodarski subjekt. Ker na eni strani pogodbenega razmerja nastopa fizična oseba, spor ni gospodarski v smislu 481. člena ZPP. Sklicujoč se na 30. člen ZPP trdi, da je za reševanje sporov iz najemnih razmerij med fizično osebo in solastniki pristojno okrajno sodišče. Dopušča možnost, da gre za gospodarski spor v delu, ki se nanaša na pravno osebo A., d. o. o., vendar to ne sme vpliva na njegov status fizične osebe. Predlaga, naj se del postopka, ki se nanaša na A., d. o. o., izloči in obravnava posebej kot gospodarski spor, medtem ko naj del, ki se nanaša nanj kot fizično osebo, ostane v pristojnosti Okrajnega sodišča v Radovljici.

3Pritožba ni utemeljena.

4Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija odločitev o pristojnosti, je v drugem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po tem se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi ter dejstev, ki so sodišču znana.

5Pritožnik ugotovitve prvostopnega sodišča, da gre za spor, ki izvira iz najemne pogodbe, ne izpodbija. Ravno nasprotno. Še v pritožbi se sklicuje na sklenjeno najemno pogodbo, katere izpolnjevanje zahteva s tožbo.¹

6Prva tožeča stranka ter prva tožena stranka sta gospodarski družbi, torej subjekta iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Ker subjektivno merilo v primeru, ko gre za spore iz najemnih razmerij med gospodarskimi družbami, ni izključeno (drugi odstavek 481. člena ZPP), gre za gospodarski spor, ne glede na določbo 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP, po kateri so sicer okrajna sodišča pristojna, da sodijo v sporih iz najemnih razmerij.²

7Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v primeru, ko poleg gospodarskih družb v gospodarskem sporu nastopajo fizične osebe kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP (484. člen ZPP). V obravnavanem primeru se zahtevek pritožnika (fizične osebe) opira na isti historični dogodek in isto pravno podlago (kršitev najemne pogodbe) kot zahtevek prve tožeče stranke (gospodarske družbe). Gre torej za materialno sosporništvo po 1. točki prvega odstavka 191. člena ZPP. Zato je potrebno spor tudi v delu, ki se nanaša na pritožnikov zahtevek, presojati po postopkovnih pravilih, ki veljajo za gospodarske spore.

8Za gospodarski spor so po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojna okrožna sodišča. Okrajno sodišče se je zato pravilno izreklo za nepristojno (drugi odstavek 19. člena ZPP). Ker je za reševanje predmetnega gospodarskega spora krajevno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega nepremičnina leži (prvi odstavek 57. člena ZPP), se tudi odločitev, da je v tem sporu pristojno odločati Okrožno sodišče v Kranju, izkaže za materialnopravno pravilno.

9Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, pritožba ni utemeljena. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na pritožnika, potrditi (druga točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

¹ Pritožnik zahteva, da se mu na podlagi sklenjene najemne pogodbe omogoči postavitev miz in uporaba skupne terase.
² Pravno mnenje, občna seja VSS z dne 9. 12. 1999. Primerjaj še sklepe VSL R 58/99, R 60/99, I Cpg 177/2021.