VSM Sodba I Cp 489/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 20. 3. 2023 (tč. I. izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek, da je Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dne 11. 5. 2021 v obliki notarskega zapisa pri notarju dr. A. A. sklenila tožnik kot preživljanec in toženec kot preživljalec, nična, da se pri nepremičnini ID znak del stavbe ...-1491-2, v naravi stanovanje v pritličju stavbe na naslovu (naslov 1) in nepremičnini ID znak parcela 1 1447/5, vknjiži izbris prepovedi odtujitve in obremenitve v korist toženca ter da je toženec dolžan tožniku povrniti vse stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. II. izreka), zavrnilo podredni zahtevek, da se ta pogodba razveže, toženec pa je dolžan v roku 15 dni izstaviti za vknjižbo primerno listino na podlagi katere se v zemljiški knjigi za zgoraj navedeni nepremičnini, lahko vknjižil izbris prepovedi odtujitve in obremenitve v korist toženca in tožniku povrniti vse pravdne stroške v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. III. izreka), ter tožniku naložilo, da tožencu v roku 15 dni povrne pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. IV. izreka).

2Zoper sodbo vlaga laično pritožbo tožnik ter se izrecno pritožuje zoper II. in III. točko izreka sodbe iz razloga kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 25. 2. 2025. Sodišču je predložil ambulantni karton z dne 27. 9. 2024 iz katerega izhaja mnenje, da bo v procesu na sodišču potreboval izvedenca psihiatrične stroke ter sodno varstvo, ter da ima diagnozo Akutna stresna reakcija in psihoorganski sindrom. Na podlagi tega psihiatričnega mnenja je mogoče sklepati, da ni bil sposoben sam sodelovati v postopku kot stranka. Dne 22. 1. 2025 je pridobil nov ambulantni karton ZD dr. Adolfa Drolca iz katerega prav tako izhaja mnenje, da bo v procesu na sodišču potreboval izvedenca psihiatrične stroke in sodno varstvo, ter da ni zmožen udeležbe na obravnavah na sodišču. Na podlagi obeh predloženih mnenj je tako mogoče zaključiti, da je imel upravičene razloge za izostanek z naroka dne 25. 2. 2025, sodišče pa ni postopalo zakonito, ko je zadnji narok v tem postopku opravilo brez njegove navzočnosti in izdalo sodbo. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Toženec je podal odgovor na pritožbo in se v njem zavzel za njeno zavrnitev ter hkrati priglasil svoje stroške v zvezi s tem.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb strank postopka in izpodbijano sodbo zadostno obrazložilo. V okviru zatrjevanj strank ter zanje ponujenih dokazov je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter nanj pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

7Sodišče druge stopnje zavrača izrecni pritožbeni očitek kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Navedena določba predstavlja zakonsko konkretizacijo ustavne pravice do enakega obravnavanja po 22. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ter spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo dne 2. 12. 2024 (kjer tožnik ni bil navzoč), sprejelo sklep, da se narok zaradi ponovnega vabljenja tožnika, opravi dne 25. 2. 2025. Sodišče je tožniku vabilo na novi narok za glavno obravnavo, z opozorilom na posledice izostanka z naroka, ponovno vročalo na naslov stalnega prebivališča v Mariboru, na naslov začasnega prebivališča na Hrvaškem ter vabilo nabilo tudi na sodno desko. Tožniku je navedeno vabilo bilo vročeno na naslovu stalnega prebivališča dne 10. 12. 2024, kot izhaja iz podpisane vročilnice pripete k l. št. 392. Tožnik na zadnji narok za glavno obravnavo dne 25. 2. 2025 ni pristopil. Navedeno za tožnika pritožbeno ni sporno.

9Tožnik v pritožbi navaja, da je pred zadnjim razpisanim narokom sodišču prve stopnje predložil ambulantni karton z dne 27. 9. 2024, iz katerega izhaja, da bo v procesu na sodišču potreboval izvedenca psihiatrične stroke ter sodno varstvo, ter da ima diagnozo Akutna stresna reakcija in psihoorganski sindrom. Sodišče druge stopnje po pregledu celotne spisovne dokumentacije ugotavlja, da tega mnenja v spisu ni.

10Preložitev naroka je izjema od splošnega pravila o ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), da se razpisani naroki izvedejo. Preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov je predvidena le v primeru nenadne in nepredvidljive bolezni, ki stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora te okoliščine izkazati z zdravniškim potrdilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (prvi in drugi odstavek 115. člena ZPP).¹ Pogoja za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov sta torej dva: opravičljiv razlog za izostanek in opravičilo sámo. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik tem pogojem ni zadostil, saj sodišča o morebitni nenadni bolezni ali poslabšanju stanja ni obvestil, niti ni bilo nekih splošno znanih okoliščin v zvezi s tem, prav tako ni predložil opravičila na predpisanem obrazcu.

11V pritožbi nadalje navaja, da je dne 22. 1. 2025 pridobil novi ambulantni karton ZD dr. Adolfa Drolca in mnenje, da bo v procesu na sodišču potreboval izvedenca psihiatrične stroke in sodno varstvo, ter da ni zmožen udeležbe na obravnavah na sodišču. Mnenje prilaga k pritožbi.

12Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožnik o navedenem novem ambulantnem mnenju navaja prvič v pritožbi ter ga tudi prvič prilaga k pritožbi, zato te prepozne navedbe in predložena listina, ne morejo biti upoštevane, tožnik pa tudi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti in predložiti dokazov (337. člen ZPP).² Sodišče druge stopnje ob tem dodaja, da je tekom postopka na prvi stopnji bilo pridobljeno izvedensko mnenje psihiatrične stroke, iz katerega ne izhaja, da bi pri tožniku bilo podano kakršnokoli poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma, da bi se porajal dvom o njegovi sposobnosti pristopa na narok oziroma o njegovi pravdni sposobnosti nasploh.

13Ker je sodišče prve stopnje storilo vse, da je bil tožnik pravilno vabljen na narok razpisan za dne 25. 2. 2025, na vabilo pa se ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena in se pritožbeni očitek pokaže kot neutemeljen.

14Tožnik s tožbo in s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev ničnosti Pogodbe o dosmrtnem preživljanju³, ki jo je sklenil s tožencem, podredno zahteva razvezo te pogodbe. Zatrjuje in dokazuje, "da je pogodba nična, saj je zaradi pomanjkanja aleatornosti v nasprotju s pravnimi in moralnimi načeli. Toženec se je zelo dobro zavedal nesorazmerja, saj je v pogodbi bilo zapisano, da je stanovanje, ki ga bo toženec po tožnikovi smrti prejel, vredno veliko več kot 30.000,00 EUR, zato ni podane enake vrednosti dajatev, prav tako so se po sklenitvi pogodbe spremenile okoliščine, saj se je tožnikovo zdravstveno stanje poslabšalo, prav tako so se življenjski in obratovalni stroški zelo povečali, toženec pa kljub dogovoru iz pogodbe, tožniku ne pomaga in zanj ne skrbi, v posledici česar bi bilo nepravično ohraniti pogodbo v veljavi."

15Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti (prvi odstavek 557. člena OZ). Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prvi odstavek 86. člena OZ). Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (561. člen OZ).

16Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki 11. 5. 2021 sklenili Pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Po tej pogodbi se je tožnik zavezal, da bo ob svoji smrti zapustil tožencu stanovanje v izmeri 63 m3, na naslovu (naslov 1), pripadajočo garažo ter morebitno drugo svoje premoženje, toženec pa bo od dne 1. 6. 2021 tožniku nudil različno pomoč, predvsem plačeval redne stroške za uporabo tega stanovanja, tožniku priskrbel in doplačeval za institucionalno oskrbo v varstveni ustanovi, kolikor jo bo ta potreboval, po smrti tožnika poskrbel za njegov pogreb in nato skrbel za njegov grob in grob tožnikovih staršev, toženec kot preživljalec pa ne bo jamčil za morebitne dolgove tožnika, nastale pred podpisom pogodbe, kakor ne druge dodatne stroške, ki niso izrecno povzeti v pogodbi. Ob podpisu pogodbe o dosmrtnem preživljanju med pravdnima strankama ni bilo podano pomanjkanje aleatornosti, saj tožnik ni bil visoke starosti, njegovo zdravstveno stanje ni bilo slabo, o vrednosti stanovanja, ki je predmet pogodbe, pa je tožnik bil seznanjen, saj je notar prebral notarski zapis pred sklenitvijo, prav tako se je z zapisano vrednostjo stanovanja 30.000,00 EUR, tožnik izrecno strinjal. Glede zatrjevanega neizpolnjevanja prevzetih obveznosti s strani tožnika je sodišče ugotovilo, da toženec redno plačuje stroške na način, da tožniku nakazuje denar; 2x na leto 1.500,00 EUR (nekaterih plačil ni bilo mogoče izvesti, ker je tožnik spremenil trr in o tem ni obvestil toženca, vendar je slednji denarno obveznost poskušal izpolniti tudi s sodnim depozitom), toženec ga je večkrat poskušal obiskati in kontaktirati, vendar tožnik vse navedeno zavrača in tožencu preprečuje izpolnjevanje svojih s pogodbo prevzetih obveznosti. Na podlagi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani⁴ je ugotovilo še, da se pri tožniku niso bistveno spremenile okoliščine glede njegovega fizičnega in psihičnega zdravstvenega stanja.

17Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje celoten zahtevek tožnika zavrnilo kot neutemeljen, ker je štelo, da tožnik ni uspel dokazati svojih zatrjevanj, da ob podpisu pogodbe ni bilo enake vrednosti dajatev (aleatornosti), zaradi česar bi pogodba nasprotovala pravnim in moralnim načelom, zato ni nična, prav tako tožnik nudeno pomoč in plačila s strani toženca zavrača oziroma ne sprejema njegove izpolnitve pogodbe, zato je njegov zahtevek neutemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna v dejanskem in pravnem pogledu ter ji v celoti pritrjuje. Prav tako je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi pravdnih stroškov.

18Ker tožnik drugih pritožbenih očitkov ni podal, je sodišče druge stopnje na podlagi uradno opravljenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, prav tako je na podlagi dejanskih ugotovitev sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

19Tožnik stroškov ni priglasil, toženec pa jih krije sam, saj njegov odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji, zato ni bil potreben (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičena odsotnosti z naroka glavna obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, Uradni list RS, št. 118/08.
² Opravičilo tudi sicer ni podano na predpisanem obrazcu.
³ Vsebina pogodbe ter medsebojne obveznosti njenih podpisnikov izhaja iz notarske listine SV 203/2021 z dne 11. 5. 2021 (priloga A3).
⁴ L. št. 159 - 175 spisa.