VSL Sklep I Ip 802/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog novega upnika: A., z. o. o. - v stečaju za vstop v postopek zavrne.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagatelj za vstop v postopek. Navaja, da je sodišče (smiselno) pravilno ugotovilo, da je bila tu izterjevana terjatev predmet večkratnega prenosa. B. d.o.o. je v stečajnem postopku nad vlagateljem prijavila zavarovano terjatev in ločitveno pravico v njeno zavarovanje na tu izterjevani terjatvi. Ob takšni ugotovitvi dejanskega stanja je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da je vlagateljev predlog za spremembo upnika neutemeljen. Vlagatelj v predmetni zadevi zatrjuje, da je tu izterjevana terjatev prešla nanj v posledici začetka stečajnega postopka nad njim ter dejstva, da je njegov upnik, družba B. d.o.o., v stečajnem postopku nad vlagateljem na tu izterjevani terjatvi prijavil ločitveno pravico. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na zmotnem materialnopravnem stališču, da spremembo upnika v danem primeru preprečujejo določila 282. člena ZFPPIPP, po katerih upnik, kateremu je bila v zavarovanje njegove terjatve do stečajnega dolžnika fiduciarno odstopljena terjatev stečajnega dolžnika do tretje osebe tudi po začetku stečajnega postopka ohrani (obdrží) pravico do zunajsodnega uveljavljanja (izterjave) te (odstopljene) terjatve ter mu zato (zavarovane terjatve in) ločitvene pravice, ki mu sicer gre na fiduciarno odstopljeni terjatvi na podlagi določil Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ni treba prijavljati v stečaju. Drži sicer stališče sodišča, da se upniku s fiduciarnim odstopom terjatev zavarovanih terjatev ni treba poslužiti prijave zavarovane terjatev in ločitvene pravice na fiduciarno odstopljenih terjatvah v stečajni postopek, vendar mu hkrati zakon te možnosti ne odvzema. Glede na besedilo 282. člena ZFPPIPP je namreč jasno, da upnik pravico do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, "zgolj" obdrži, ni pa to njegova edina možnost oz. mu zakon ne veleva, da se mora te možnosti poslužiti, saj ima še vedno na voljo možnost prijave zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek. Fiduciarno odstopljena terjatev ob začetku stečajnega postopka nad cedentom avtomatično vrne v cedentovo premoženjsko sfero. Tako je ob nespornem dejstvu, da je družba B. d.o.o., kot sedanji imetnik fiduciarno odstopljene terjatve, ki je predmet tega postopka, v stečajni postopek nad vlagateljem prijavila zavarovano terjatev in ločitveno pravico na tu izterjevani terjatvi, več kot jasno, da ni podlage za sklicevanje sodišča na 282. člen ZFPPIPP, in sicer prvič zato, ker je ta terjatev z začetkom stečaja nad vlagateljem avtomatično na podlagi zakona prešla nazaj v njegovo premoženjsko sfero, drugič in predvsem pa zato, ker se B. d.o.o. ni poslužila upravičenj iz 282. člena ZFPPIPP oz. se je tem upravičenjem s prijavo v stečaj smiselno odrekla. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zadevi je predlagatelj vložil predlog za vstop v postopek, v katerem je ta zatrjeval, da je bila terjatev s strani njega kot prvotnega upnika, A., z. o. o., odstopljena v zavarovanje upniku C., z. o. o. Odstopljena je bila za zavarovanje denarne terjatve, ki jo je imel upnik C., z. o. o. iz naslova posojila do A., z. o. o. Upnik C., z. o. o. je v zvezi z uveljavitvijo zavarovanja začel z izterjavo odstopljene terjatve do dolžnice D. D. Tekom postopka je upnik C., z. o. o. zavarovano terjatev na podlagi pogodbe o odstopu terjatve namesto plačila z dne 13. 12. 2021, odstopil prevzemnici E. E. Slednja jo je na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 30. 8. 2023 odstopila prevzemniku B., d. o. o. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 000/2023 z dne 17. 11. 2023 je bil nad prvotnim upnikom začet stečajni postopek. Ker terjatve, ki so bile dane v zavarovanje s strani prvotnega upnika z začetkom stečaja avtomatsko preidejo nazaj na odstopnika, prevzemnik pa nad njimi pridobi ločitveno pravico, je B., d. o. o. prijavila terjatev v stečajnem postopku in uveljavljala ločitveno pravico na predmetni terjatvi. Ker je terjatev prešla nazaj nanj kot odstopnika, pa je ta zahteval vstop v dani izvršilni postopek.

5Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja zavrnilo z obrazložitvijo, da če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo (v tem primeru uveljavitev) premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, to pravico obdrži tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitvenemu upniku take ločitvene pravice in terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, ni treba prijaviti v stečajnem postopku, temveč jo lahko uveljavi zunajsodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico. V takih primerih je tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da lahko tako terjatev fiduciar uveljavi zunajsodno, kar pomeni, da ni podlage za dovolitev vstopa novega upnika fiducianta v ta postopek. Vstop novega upnika v izvršilni postopek tudi ni obvezen. ZIZ v 3. odstavku 24. člena izrecno določa, da lahko novi upnik vstopi v postopek, ni pa to obvezno. Kljub odstopu terjatve lahko terjatev v izvršilnem postopku še vedno izterjuje prejšnji upnik. Vstop novega upnika v izvršilni postopek ni obvezen. ZIZ v 3. odstavku 24. člena izrecno določa, da lahko novi upnik vstopi v postopek, ni pa to obvezno. Kljub odstopu terjatve lahko terjatev v izvršilnem postopku še vedno izterjuje prejšnji upnik. Odločitev je pravilna.

6Po splošnih pravilih ZFPPIPP o uveljavljanju terjatev do stečajnega dolžnika lahko upnik uveljavlja svojo terjatev (in morebitno ločitveno pravico, s katero je zavarovana ta terjatev) samo sodno, in sicer tako, da jo (pravočasno) prijavi v stečajnem postopku. Če pa ima upnik po splošnih pravilih, ki so se uporabljala za njegovo ločitveno pravico pred začetkom stečajnega postopka, pravico opraviti zunaj sodno prodajo zaradi uveljavitve ločitvene pravice, to pravico obdrži tudi po začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP). Upniku te ločitvene pravice in terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, ni treba prijaviti v stečajnem postopku, temveč jo lahko uveljavi zunaj sodno tako, da opravi prodajo premoženja po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za zunaj sodno prodajo zaradi uveljavitve njegove ločitvene pravice (drugi odstavek 282. člena ZFPPIPP, primerjaj tudi tretji odstavek 325. člena ZFPPIPP). To velja tudi za zastavno pravico na terjatvi, saj je to zastavno pravico mogoče zunaj sodno uveljaviti (doseči unovčenje terjatev, ki so predmet zastavne pravice) na dva načina: bodisi z izterjavo terjatev, ki so predmet zastavne pravice (primerjaj 426. člen OZ in 185. člen SPZ) bodisi z njihovo prodajo (smiselno 191. člen v zvezi s 167. členom SPZ).¹ 184. člen SPZ v prvem odstavku tako določa, da jo mora, ko zastavljena terjatev zapade v plačilo, zastavni upnik izterjati. Predmetni izvršilni postopek tako predstavlja "zunaj sodni" način uveljavljanja terjatve, tj. zunaj stečajnega postopka.

7Namen stečajnega postopka je unovčenje vsega dolžnikovega premoženja in poplačilo terjatev upnikov. Nezavarovane terjatve je po začetku stečajnega postopka mogoče uveljavljati (samo) v stečajnem postopku zato, da se zagotovi enaka obravnava vseh upnikov glede poplačila teh terjatev, torej njihovega hkratnega poplačila v enakih (sorazmernih) deležih glede na obseg splošne razdelitvene mase (primerjaj 359. člen ZFPPIPP). Zavarovane terjatve imajo drugačen položaj, saj se zaradi prednostnega poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje ločitvena pravica, s katero so zavarovane, poplačujejo iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno (in v celoti) pred poplačilom vseh nezavarovanih terjatev ali zavarovanih terjatev s slabšim poplačilnim vrstnim redom. Zato uveljavitev ločitvene pravice v stečajnem postopku ni nujna (potrebna) za zagotovitev enake obravnave vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Upnik lahko (ima pravno možnost) uveljaviti ločitveno pravico iz prvega odstavka 282. člena ZFPPIPP zunaj sodno tako, da po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico (na primer po pravilih, določenih za zunaj sodno uveljavitev zastavne pravice, določenih v ZFZ, ZNVP ali SPZ), sam proda premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, in si iz kupnine poplača svojo terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico. Zato za sodno uveljavljanje te terjatve in ločitvene pravice pravzaprav nima pravnega interesa (ni pravovarstvene potrebe). To pomeni, da bi moralo stečajno sodišče prijavo take terjatve in ločitvene pravice (do višine terjatve, ki je krita z vrednostjo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) zavreči, ker upnik nima pravnega interesa (pravne koristi) za njeno uveljavljanje v stečajnem postopku (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). ²

8Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve (prvi odstavek 207. člena SPZ). V primeru plačilne nesposobnosti cesionarja se smiselno uporabljajo določila 205. člena tega zakona (tako prvi odstavek 209. člena SPZ). Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavi (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje ter da se fiduciarna zavarovanja v primeru insolventnosti dajalca zavarovanja zreducirajo (na strani prejemnika zavarovanja - fiduciarja) na takšen obseg pravne oblasti, kot ga poznamo pri zastavni pravici (ki zadošča potrebam zavarovanja). SPZ je dogradil ureditev fiduciarne cesije tudi z določbo o plačilni nesposobnosti cesionarja in cedenta v primeru zavarovanja s fiduciarno cesijo (209. člen SPZ). Odstop terjatev v zavarovanje namreč ni običajna cesija. Dogovorjena je v cilju zavarovanja terjatev. Vendar pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot je potrebuje za namene zavarovanja. Ta "presežek" pravne oblasti pravni redi zato kompenzirajo v primeru insolventnosti fiducianta. Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega stečaja ali prisilne poravnave priznava nekaj manj kot popolno imetništvo terjatev, in sicer le ločitvena pravica. Ob neplačevitosti fiducianta tako res gravitirajo fiduciarna zavarovanja v bistvu k pravnim učinkom zastavne pravice, in ne k popolnemu imetništvu terjatve oziroma popolni lastninski pravici.³

9Kot rečeno pa čeprav upnik prijavi terjatev in ločitveno pravico iz prvega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ne izgubi pravice zunajsodno uveljaviti to ločitveno pravico. To velja tudi, če sodišče pravno zmotno, namesto da bi tako prijavo zavrglo, izvede preizkus te terjatve in ločitvene pravice. Ker upniku te terjatve ni treba sodno uveljavljati, taka obveznost ne nastane niti na podlagi takega (pravno zmotnega) sklepa o preizkusu terjatev.⁴ Povedano pomeni, da kljub prijavi terjatve in ločitvene pravice B. d.o.o. ni izgubil pravice le-ti uveljavljati "zunajsodno", tj. v danem izvršilnem postopku. Tudi če terjatev uveljavlja sodno, jo še vedno lahko v bodoče uveljavlja zunajsodno. Navedeno pa tudi pomeni, da bi v postopek kot nov upnik lahko vstopil B. d.o.o., saj ima on prednostno poplačilo upravičenje na terjatvi, ki se izterjuje, ne pa fiduciant (predlagatelj vstopa v postopek), četudi terjatev sama sicer res zopet sodi nazaj v njegovo premoženjsko sfero.

10Kolikor bi bil stečajni postopek nad fiduciantom (predlagateljem) že v fazi, v katerem se izterjevana terjatev kljub povedanemu tam unovčuje oz. je izterjevana terjatev dejansko del posebne stečajne mase, pa mora tudi sodišče prve stopnje glede na načelo sodelovanja to preveriti pri B. d.o.o. in pri stečajnem sodišču in temu ustrezno postopati. Ker je tudi trenutni upnik danega izvršilnega postopka v stečaju, bi se moral B. d.o.o. tudi strinjati s poplačilom v njegovo stečajno maso.

11Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ N. Plavšak, E-PAKET INS s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, Komentar 282. člena ZFPPIPP.
² Prav tam.
³ R. Vrenčur, E-PAKET stvarno pravo s komentarjem SPZ, ZVEtL-1, ZZK-1 IN vzorci, Komentar 207. člena SPZ.
⁴ N. Plavšak, navedeno delo.