VSK Sklep CDn 31/2025

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil pri uvodoma navedenih nepremičninah predlog za zaznambo spora zavržen.

2Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Navaja, da je odločitev sodišča nezakonita in materialno pravno zmotna. Sodišče je primarno napačno uporabilo določili drugega oziroma tretjega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), saj se ti ne nanašata na zaznambo, temveč na predznambo. Datum izdaje potrdila, iz katerega zgolj izhaja potrditev, da je bila tožba vložena, sodišče ne more enačiti z datumom listine, iz katere izhaja temelj za stvarno pravno pravico, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Tako enačenje je materialno pravno zmotno. Za dovolitev zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 je bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova pravica. Predlagatelj se sklicuje na 5. točko 22. člena ZZK-1. Temelj za zaznambo je tožba, sodišče pa s potrdilom le potrdi, da je tožba res vložena in dan njene vložitve. Potrdilo ni listina, ki bi izkazovala temelj pridobitve pravice. V konkretnem primeru iz potrdila izhaja, da je bila tožba vložena dne 19.9.2023, predlog za zaznambo spora pa v zemljiško knjigo podan dne 18. 10. 2023, skupaj s predlogom je bila vložena tožba. Da bo predlagatelj potrdilo o vloženi tožbi priložil takoj, ko ga bo prejel, se je zavezal v vlogi, priloženi k predlogu, s čimer si je zagotovil rok naknadne predložitve potrdila, ki ga v času vložitve predloga še ni imel. Bistvo instituta zaznambe spora je, da predlagatelj svoje pravice nemudoma zavaruje. Ta trenutek ne more in ne sme biti odvisen od časa, ki ga sodišče potrebuje, da potrdilo o vloženi tožbi izda. Zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice na nepremičnini s parcelo številka 950/19 k.o. 0000 A. se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Sežani štiri pravdne zadeve. V vseh štirih so tožeče stranke predlagale vpis zaznambe spora. V treh je sodišče odločilo, da se zaznamba spora dovoli, kljub temu, da je bilo v teh treh primerih potrdilo o vloženi tožbi s strani sodišča izdano kasneje, to je po vložitvi predloga za opis spremembe. Postopki so se vodili pod ID pravice zaznambe številka 00006675 in 111182210 in pod Dn številko 222211/2023. Če bi odločitev sodišča obstala, bi to pomenilo hud poseg v ustavno zavarovano lastninsko pravico predlagatelja.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zadevi je bil predlagan vpis zaznambe spora o pridobitvi stvarne služnosti (vrsta zaznambe 604) na podlagi tožbe zaradi ugotovitve služnosti. Sodišče je z izpodbijanim sklepom potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice o zavrženju predloga. Ugotovilo je, da je bil predlog za vpis zaznambe spora dne 18.10.2023 vložen le na podlagi tožbe z dne 15.9.2023. Predlogu je bilo šele naknadno priloženo potrdilo Okrajnega sodišča v Sežani z dne 25.10.2023 o vloženi tožbi. Sodišče je zavzelo stališče, da tako dopolnjevanje predloga v ugovornem postopku ni možno.

5Pritožbeno sodišče stališče prvostopenjskega sodišča sprejema kot materialnopravno pravilno. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da zanj ni podlage v določbi 49. člena ZZK-1, ki ureja listine, ki so podlaga za predznambo. Pravilno pa se je sodišče oprlo na določbo prvega odstavka 79. člena ZZK-1, na podlagi katere mora biti za zaznambo spora tožba v zemljiškoknjižnem predlogu ustrezno opredeljena kot podlaga za vpis in k predlogu priložena. Predlogu za zaznambo spora pa mora biti priloženo tudi potrdilo o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek, kot to določa tretji odstavek 79. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da je tudi potrdilo o vloženi tožbi podlaga za vpis in mora biti priloženo k predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin. Glede na načelo formalnosti v zemljiški knjigi, za drugačno razlago, za katero se zavzema pritožba glede na vsebino potrdila, ni podlage.

6Glede na določbo tretjega odstavka 158. člena ZZK-1, ki omogoča dopolnjevanje predloga v ugovornem postopku s predložitvijo listin, ki bi mu morale biti priložene že ob vložitvi, pri čemer gre lahko le za listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile že tedaj priložene, je sodišče pravilno štelo, da potrdila, ki ob vložitvi predloga še ni bilo niti izdano, v ugovornem postopku ni mogoče upoštevati. Zgolj dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče v treh zadevah kasneje izdano potrdilo o vloženi tožbi upoštevalo in dovolilo vpis zaznambe spora, ni relevantno, saj ni izkazano, da bi bile odločitve v teh zadevah predmet pritožbenega preizkusa. Prepričanje pritožnika, da si je z vložitvijo vloge ob vložitvi predloga, zagotovil rok za naknadno predložitev in s tem dopolnitev predloga, je brez podlage. Predlagatelj ne glede na namen zaznambe spora ne prepriča, da gre za poseg v njegovo lastninsko pravico, saj je prav na njem, da ob vložitvi tožbe poskrbi za čimprejšnjo izdajo potrdila in si z vložitvijo popolnega predloga za zaznambo spora zagotovi ustrezno varstvo.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).