VSL Sklep IV Cpg 301/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Pritožnik in prva udeleženka B. B. nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja (ki je obenem subjekt vpisa) za vpis izbrisa družbenika A. A. in B. B. kot skupna imetnika poslovnega deleža z zaporedno številko ... v višini 5 %, za vpis družbe C., d. o. o. kot imetnice poslovnega deleža z zaporedno številko ..., za vpis izbrisa prokurista D. D. ter za vpis spremembe družbene pogodbe.

2Zoper takšen sklep se je pritožil predlagatelj (in subjekt vpisa) iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v registrskem postopku subsidiarno uporablja po 19. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da so izpolnjene zahteve po 501. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in da ni podlage za zavrnitev vpisa iz razloga, da naj ne bi bil določen postopek ali predlagatelj za izključitev družbenikov na podlagi sklepa skupščine družbenikov. Ob tem predlaga spremembo sklepa v delu glede vpisa izključitve družbenikov, v preostalem pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3Na pritožbo je odgovorila prva udeleženka B. B., ki je predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je pritožbene stroške in predlagala, naj jih višje sodišče naloži v plačilo subjektu vpisa, saj so nastali po njegovi krivdi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Registrsko sodišče je vpis sklepa skupščine o izbrisu družbenikov zavrnilo zaradi tega, ker je ugotovilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke iz 34. člena ZSReg v zvezi s 44. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba), po katerih mora preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe). Poleg tega je v skladu s 4. točko prvega odstavka 34. člena ZSReg dolžno preizkusiti materialnopravno utemeljenost predloga.

6Upoštevaje 1. točko drugega odstavka 44. člena Uredbe je predlagatelj predlogu za vpis izključitve družbenikov predložil tudi sklep skupščine, razviden iz notarskega zapisa skupščine družbenikov z dne 12. 7. 2024. Registrsko sodišče se je v razlogih sklepa sklicevalo na 501. člen ZGD-1, kjer je določeno, da lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali je lahko iz nje izključen, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve.

7Pravilno je registrsko sodišče tudi ugotovilo, da se je v sodni praksi uveljavilo načelo, da mora biti v zadostni meri opredeljen način postopka izključitve ali izstopa in sicer tako, da je določeno, kdo je predlagatelj izključitve, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov in kateri organ o tem odloča in kako.¹ Sodišče mora, kadar je predlagan vpis izbrisa družbenika na podlagi pogodbene izključitve, ugotavljati tudi ali je bila izključitev izvedena v skladu z družbeno pogodbo. V tem primeru je registrsko sodišče ugotovilo, da v Družbeni pogodbi subjekta vpisa, ki v 17. členu ureja izključitev družbenika, ni navedeno, kdo lahko predlaga izključitev in po kakšnem postopku. Ugotovilo je še, da zaradi tega postopek izključitve ni v zadostni meri opredeljen in zato pogodbena izključitev družbenika ni dopustna.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje zavzetemu stališču,² da morajo družbeniki medsebojna razmerja urediti z družbeno pogodbo in da v primeru, ko na skupščini odločajo o zadevah, ki v družbeni pogodbi niso urejene v skladu z zakonom (v tem primeru s 501. členom ZGD-1), niso podani pogoji za vpis iz 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg. Sodišče prve stopnje je zaradi tega predlog za vpis izključitve poslovnega deleža v višini 5 % pod zaporedno številko ... v korist A. A. in B. B. pravilno zavrnilo.

9Registrsko sodišče je ugotovilo tudi, da so vsi sklepi, sprejeti na skupščini dne 12. 9. 2024, nični na podlagi prve alineje prvega odstavka 390. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1, ker je B. B. še vedno družbenica in imetnica poslovnega deleža številka ... in bi morala biti vabljena na skupščino subjekta vpisa z dne 12. 9. 2024, kar nesporno ni bila. Skupščino sestavljalo vsi družbeniki in vsak družbenik ima pravico udeležbe na skupščini, ki jo skliče poslovodja (507. in 508. člen ZGD-1) ali manjšinski družbeniki. Nesporno družbenika A. A. in B. B. na skupščino dne 12. 9. 2024 nista bila povabljena in so zato sprejeti sklepi na tej skupščini nični. Registrsko sodišče je posledično ocenilo, da so skupščinski sklepi z dne 12. 9. 2025, ki naj bi bili podlaga za vpis: družabniškega deleža v subjektu vpisa imetnice deleža C., d. o. o., izbrisa prokurista D. D. ter spremembe družbene pogodbe, nični, saj skupščina ni bila pravilno sklicana. Sodišče prve stopnje je zaradi tega tudi omenjene predloge za vpis pravilno zavrnilo.

10Pritožnik registrskemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njegove navedbe v vlogi z dne 24. 4. 2025, ko je utemeljeval obstoj vseh predpostavk za vpis izključitve družbenikov v sodni register. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tej vlogi pritožnik izpostavljal materialno pravna nadziranja, na katera je sodišče prve stopnje v zadostni meri odgovorilo. Bistveno namreč je, kot bo razvidno iz nadaljevanja, da družbena pogodba subjekta vpisa nima določb o pogodbeni izključitvi družbenikov, razen tega, da o izključitvi odloča skupščina družbenikov. Sodišče ne zanika pravice predlagatelja, da izključi družbenike, vendar pa to ni mogoče na podlagi pogodbene izključitve, pač pa s tožbo. Namreč, ko postopek izključitve družbenika v družbeni pogodbi ni določen, pogodbena izključitev ni mogoča. Posledično na njeni podlagi tudi ni utemeljen predlog za vpis izključitve družbenika v sodni register. Pritožnik pa ne navaja, da bi v omenjeni vlogi podal kakšna dejstva, ki bi zahtevala dodatno argumentacijo sodišča prve stopnje.

11Tudi nima prav pritožba, ko navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi vpisov sklepov skupščine (predvsem pogodbene izključitve družbenikov B. B. in A. A. na podlagi sklepa skupščine) nepravilno oprlo na obstoječo sodno prakso. V bistvu pritožba zatrjuje, da je postopek izključitve družbenikov v 17. členu Družbene pogodbe dovolj določno opredeljen s tem, ko navede, „ ... da o izključitvi odloča skupščina ... ," saj to pomeni, da implicitno veljajo določbe družbene pogodbe o sklicu skupščine, o predlagatelju sklica skupščine in tako naprej. Pritožbeno sodišče takšni argumentaciji ne more slediti. O tako imenovani družbeniški ali pogodbeni izključitvi družbenika je sodna praksa že večkrat zavzela stališče.³ Tudi Ustavno sodišče se je opredelilo do tega, ko je med tehtanjem interesa med pravico do zasebne lastnine družbenika in družbeniškimi razmerji ostalih družbenikov odločilo, da je pogodbena izključitev družbenika mogoča. Vendar pa je potrebno, da so pravila izključitve vnaprej določena, podobno kot so določena pravila sodne izključitve, ko družbenik na podlagi razlogov tožbe in tožbenega zahtevka lahko v sodnem postopku, ki je vnaprej določen, odgovori na očitke in se po vnaprej določnem postopku brani. Če mu vsaj minimum takšnih pravic ni omogočen po vnaprej predpisanih določbah družbene pogodbe, potem takšna pogodbena izključitev ni mogoča, pač pa se je treba poslužiti sodne izključitve družbenika. Ni mogoče nedoločenosti družbene pogodbe glede postopka izključitve kasneje sanirati z uporabo analogije ostalih določb iz Družbene pogodbe, tako glede predlagatelja izključitve, poteka postopka in tako naprej, saj morajo družbeniki ob sklepanju družbeniške pogodbe oziroma ob vstopu v družbo vnaprej poznati pravila vstopa in izstopa ali izključitve iz družbe. Zaradi varstva ustavno varovane pravice do zasebne lastnine družbenikov je tako nujno, da je tudi pogodbena izključitev družbenika natančno določena, ne pa zgolj po analogiji z ostalimi določbami v Družbeni pogodbi, kot to zatrjuje pritožba.

12Ni povsem jasna pritožbena navedba, da gre v razlogih registrskega sodišča za krožno ponovitev izhodiščnega stališča, da postopek izključitve družbenika ni v zadostni meri opredeljen. Registrsko sodišče je povsem konkretno in pravilno navedlo, da bi Družbena pogodba morala imeti natančna določila, kdo so predlagatelji za izključitev družbenika, ter kdo in po kakšnem postopku o tem odloča. Iz 17. člena Družbene pogodbe izhaja zgolj: „ ... da je pogodbena izključitev družbenika mogoča, da je lahko izključen iz razlogov navedenih v ZGD-1 in po tej Družbeni pogodbi, pa tudi zaradi onemogočenega sodelovanja v družbi ali zaradi ravnanj, ki pomembno ogrožajo interese družbenikov ali vrednost poslovnih deležev. Družbenik je izključen s sklepom skupščine. Ob izključitvi pripada družbeniku izplačilo vrednosti njegovega poslovnega deleža po odkupni vrednosti, oblikovani po metodi iz 18. člena družbene pogodbe, v roku največ šest let od dneva izključitve, v tem času brezobrestno ... .“ Po mnenju pritožbenega sodišča in skladno z obstoječo enotno sodno prakso je zgolj s tem, da je izključitev iz družbe mogoča s sklepom skupščine postopek izključitve nedoločen.

13Napačno je pritožbeno sklicevanje na odločbo v zadevi IV Cpg 88/2025, ko naj bi ureditev, kot je v 17. členu Družbene pogodbe subjekta vpisa, ustrezala zahtevam sodne prakse, da družbeniki že vnaprej vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Kot že navedeno, je glede postopka in predlagatelja v Družbeni pogodbi v 17. členu, ki ureja izključitev družbenika, določeno zgolj, da o izključitvi odloča skupščina, pri tem navedena določba niti ne napotuje na uporabo ostalih določb družbene pogodbe o sklicateljih skupščine, kaj šele da bi bil sistemsko in pregledno določen postopek izključitve, predlagatelj izključitve, pravice družbenika, itd.

14Pritožnik navaja še, da je zavrnitev vpisa sklepov o novem družbeniku, o izbrisu prokurista in o spremembi družbene pogodbe zaradi tega, ker so nični, saj na skupščino ni bila povabljena prva udeleženka kot družbenica, napačna. Sklep o izključitvi prve in drugega udeleženca kot družbenikov velja, dokler sodno ne bo ugotovljeno drugače, saj je sankcija ničnosti določena v ZGD-1 v točno določenih primerih in ta primer (pogodbena izključitev družabnika brez urejenega postopka izključitve) ni med njimi. Torej, če se registrski vpis sklepa skupščine o izključitvi družbenika ne dovoli, to ne pomeni, da je tak sklep skupščine ničen in to tudi ne pomeni, da bi bila naslednja skupščina z dne 12. 9. 2024 nična zaradi napačnega sklica, saj sklep skupščine o njuni izključitvi še vedno velja. Pritožbeno sodišče odgovarja, da so pritožbeni razlogi napačni. Na dan skupščine, 12. 9. 2024 in v času njenega sklica, je bila B. B. v sodnem registru vpisana kot družbenica subjekta vpisa in kot takšna bi morala biti vabljena na skupščino.

15Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov.⁴ Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet. Glede na publicitetni učinek vpisa podatka v sodni register in njegove objave se namreč nihče ne more sklicevati, da s tem podatkom ni bil seznanjen (primerjaj peti odstavek 8. člena ZSReg). Že zakon je torej definiral, kateri so tisti podatki, ki so pomembni za pravni promet in katerih vpis v sodni register je obligatoren. To pomeni, da pri d. o. o. v nobeni fazi (niti ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije, ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek.

16Skupščina družbenikov je organ družbe z omejeno odgovornostjo, na katerem družbeniki skupno uresničujejo svoje upravljavske pravice (507. člen ZGD-1). Skupščino sestavljajo vsi družbeniki. Vsak družbenik ima pravico udeležbe na skupščini. Skliče jo poslovodja (508. člen ZGD-1) ali manjšinski družbeniki (tretji odstavek 511. člena ZGD-1). ZGD-1 v 509. členu določa obliko sklica skupščine in sicer se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine. Nesporno je, da je bila druga udeleženka na dan sklica skupščine vpisana v sodni register kot družbenica, zato bi jo morali povabiti na skupščino. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je sklenilo, da vpisi sklepov skupščine z dne 12. 9. 2024 niso dovoljeni, ker so nični na podlagi prve alineje prvega odstavka 390. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1, je tako tudi v tem delu pravilna.

17Pritožbeno sodišče se je izreklo zgolj o navedbah, ki so odločilnega pomena za odločitev (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), zato se ni izrekalo o hipotetičnih trditvah pritožbe o morebitnih predlagateljih izključitve družbenikov in o eksplicitni ter implicitni ureditvi izključitve družbenika v družbeni pogodbi. Pri tem pritožnik sam priznava, da predlagatelj izključitve družbenika v konkretnem primeru ni specifično omenjen v smislu, da bi glede izključevanja družbenika družbena pogodba to urejala drugače kot splošno ureja sklic skupščine. Pritožbena trditev, da je registrsko sodišče pritrdilo pogodbeni izključitvi in ni dosledno ter jasno navedlo, da pogodbena izključitev ni dovoljena, pa ne drži. Sodišče prve stopnje je povsem jasno povedalo, da na podlagi takšnega sklepa skupščine, ki temelji na neurejenem postopku izključitve družbenika, izbris družbenika na pogodbeni podlagi ni mogoč.

18Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo (2. točka 39. člena ZSReg), saj registrsko sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1) ter potrdilo izpodbijani sklep.

19Pritožnik in prva udeleženka sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka (18. člen ZSReg).

¹ Glej VSL IV Cpg 630/2021, točka 12.
² 12. točka izpodbijanega sklepa in tudi VSL IV Cpg 36/2021, VSL IV Cpg 945/2013 in druge.
³ Glej tudi VSM I Cpg 160/2019, VSL IV Cpg 945/2013 in druge.
⁴ Glej tudi VSL IV Cpg 859/2018.