VSL Sklep II Kp 64485/2023

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje o izrečenem vzgojnem ukrepu potrdi.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je v senatu za mladoletnike z izpodbijanim sklepom starejšemu mladoletniku, sedaj polnoletnemu A. A. (v nadaljevanju mladoletnik) zaradi kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 izreklo po prvem odstavku 78. člena KZ vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodilom iz 3. točke drugega odstavka 77. člena KZ, da mora obiskovati program opismenjevanja preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Odločilo je tudi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka v skladu s prvim odstavkom 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) proračun.

2Zoper sklep je mladoletnikov zagovornik vložil pritožbo zaradi razloga iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZKP ter "zaradi kazenske sankcije v skladu s prvim odstavkom 485. člena ZKP" s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču oziroma podredno, da spremeni pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v pomoč pri kaznivem dejanju velike tatvine ter mladoletniku izreče le vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, brez dodatnega navodila.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče vsa odločila dejstva pravilno in popolno ugotovilo, ko je izvedlo vse relevantne dokaze, jih razumno ocenilo, napravilo pravilne dokazne in pravne zaključke ter zanje navedlo prepričljive razloge. Mladoletnemu A. A. je utemeljeno izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodilom iz 3. točke drugega odstavka 77. člena KZ.

5Pritožnik očita sodišču prve stopnje napačno presojo okoliščin, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zatrjuje, da niti iz opisa niti iz izvedenih dokazov ne izhaja, da gre za kaznivo dejanje velike tatvine storjeno v sostorilstvu. Iz opisa kaznivega dejanja je namreč jasno razvidno, da je mladoletnik med vlamljanjem B. B. v avtomat za kavo stražil v neposredni bližini in opazoval okolico z namenom, da opozori B. B. na morebitne očividce, sam pa v nobenem trenutku ni sodeloval pri vlamljanju. Da je stražil ter prijel kovinsko palico in plačilni sistem z gotovino, ko je B. B. prenehal vlamljati, ter mu navedeno pomagal odnesti, ne pomeni, da bi mladoletnik kaznivo dejanje štel za svoje, temveč da je sodeloval pri tujem kaznivem dejanju zgolj v vlogi pomagača.

6Sostorilstvo je opredeljeno v drugem odstavku 20. člena KZ-1, po katerem je storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi kaznivega dejanja. Pogoj, da je določeno osebo mogoče šteti za sostorilca je, da sta izpolnjena tako objektivni kot subjektivni element sostorilstva. Objektivni element sostorilstva je v zakonskem besedilu izražen z besedami, "da sodeluje pri storitvi" kaznivega dejanja (sostorilstvo v ožjem smislu) oziroma z besedami, "ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi" (sostorilstvo v širšem smislu), subjektivni element pa z izrazom "skupaj", kar pomeni, da se za sostorilca šteje le oseba, ki se je zavedala, da skupaj z drugimi sodeluje pri storitvi določenega kaznivega dejanja in je štela to kaznivo dejanje za svoje (cum animo auctoris).¹ Slednje pomeni, da sostorilec s svojim prispevkom sam ne izpolni zakonskih znakov dejanja, vendar pa njegov objektivni prispevek po svojem pomenu presega (zgolj) udeležbo pri kaznivem dejanju (napeljevanje ali pomoč).² Iz navedenega zakonskega besedila tudi jasno izhaja, da je možno za sostorilca šteti le osebo, ki je delovala v teku izvrševanja kaznivega dejanja, torej v teku uresničevanja njegovih zakonskih znakov.

7Iz natančno povzetih ugotovitev izpodbijanega sklepa (točki 8 in 9) izhaja, (i) da je mladoletnik pri izvršitvi kaznivega dejanja deloval skupaj s polnoletnim B. B., (ii) da sta imenovana opravila vsak svoj del naloge, vedoč, da je bilo njuno ravnanje ves čas usmerjeno k skupnemu cilju, to je protipravnemu odvzemu plačilnega sistema z gotovino, (iii) da je mladoletnik med vlamljanjem B. B. v avtomat za kavo v neposredni bližini stražil in opazoval okolico z namenom opozoriti B. B. na morebitne očividce, (iv) da je s tem omogočil neovirano izvedbo vloma in (v) da je po vlomu odvzel plačilni sistem z gotovino in kovinsko palico, s katero je B. B. vlomil. Navedena izvršitvena ravnanja in prispevek mladoletnika pa so tudi jasno razvidni v opisu kaznivega dejanja v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa, zato očitana kršitev kazenskega zakona ni podana. Mladoletnikovo ravnanje, torej njegovo opazovanje okolice z namenom, da opozori B. B. na morebitne očividce ter odvzem plačilnega sistema z gotovino, kot je opisano v izreku predloga za izrek vzgojnega ukrepa in razlogih sklepa, tudi po oceni sodišča druge stopnje pomeni njegov odločilni prispevek k storitvi očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje se je v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo opredelilo do mladoletnikovega subjektivnega prispevka k izvršitvi očitanega kaznivega dejanja, čemur sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje in se v izogib ponavljanju sklicuje na dane razloge.

8Pritožnik v nadaljevanju prvostopenjskemu sodišču očita, da je z izrekom navodila, da mora mladoletnik obiskovati program opismenjevanja preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, prekoračilo mejo kaznovalne politike, kot je določena v 93. členu KZ v zvezi s 375. členom KZ-1. V konkretnem primeru lahko sodišče po navedeni določbi izreče polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, zgolj vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ne pa tudi dodatnega navodila iz določbe 77. člena KZ.

9Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se sme v skladu z določbo drugega odstavka 93. člena KZ polnoletniku izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena KZ denarno kazen, ob pogojih iz 89. člena KZ pa tudi mladoletniški zapor, ne pa dveh usmerjevalnih vzgojnih ukrepov, in sicer ukora in navodil. Toda pritožnik spregleda določbo četrtega odstavka 78. člena KZ, po kateri sme sodišče ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva določiti mladoletniku katero izmed navodil iz 77. člena KZ. V takem primeru sodišče navodil ne izreka, temveč jih določi v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, zato tako določena navodila nimajo narave samostojnega ukrepa.

10Po povedanem je sodišče prve stopnje mladoletniku, sedaj polnoletniku povsem pravilno izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva po 78. členu KZ z navodilom po 3. točki drugega odstavka 77. člena KZ. Navodila mladoletniku, da mora obiskovati program opismenjevanja, torej ni izreklo kot samostojnega vzgojnega ukrepa, temveč ga je določilo ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva.

11Po mnenju obrambe je navodilo samo po sebi "kontraproduktivno", saj mladoletnika, ki je sedaj polnoletnik, ni produktivno siliti v izobraževanje, če si tega ne želi, niti ni več dolžan obiskovati šole, ko enkrat postane polnoletna oseba. Dodaja, da je mladoletnik povsem normalen najstnik, ki se trudi biti, znotraj težkih dejanskih okoliščin, produktiven v družbi, kar izhaja tudi iz njegove izpovedbe, da si išče zaposlitev. Meni, da bi bilo veliko bolj produktivno, da se mladoletniku zgolj predstavijo možnosti glede različnih izobraževanj, ki jih izvajajo posamezni zavodi in katere se lahko udeleži prostovoljno.

12Vzgojni ukrep navodila in prepovedi iz 3. točke 77. člena KZ - redno obiskovati šolo - ponuja široke možnosti napredovanja mladoletnika z vidika šolanja, izobraževanja, pridobivanja spretnosti in sposobnosti za splošen razvoj in ni zgolj omejen na institucionalni, osnovnošolski oziroma srednješolski izobraževalni sistem. Sodišče izreče navodilo iz 3. točke drugega odstavka 77. člena KZ tudi po preteku obveznega šolskega obdobja z namenom spodbujati mladoletnika, da se vključi v učno okolje in pridobi ustrezna znanja, veščine in spretnosti, ki so nujno potrebne za dostojno vključitev v družbo. Ta vzgojni ukrep dobi svojo obliko dokončnega pravila za mladoletnikovo vedenje šele, ko ga sodišče v vsakem konkretnem primeru prilagodi potrebam mladoletnika, bodisi kot prepoved (ne sme zamujati ali neopravičeno izostajati od pouka) bodisi kot navodilo (obiskovati šolo ali določen učni program).³ Navedenega ukrepa ne gre razlagati samovoljno, v nasprotju z nameni vzgojnih ukrepov, zato mora sodišče ob odločanju v vsaki konkretni zadevi skrbno presoditi vse okoliščine, ki so bistvene za izbiro ukrepa in izreči ukrep, ki je v skladu s predpisano kazensko sankcijo.

13Po presoji sodišča druge stopnje je določeno navodilo, da mora mladoletnik obiskovati program opismenjevanja preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, nedvomno v mejah možnega jezikovnega pomena besedila iz 3. točke 77. člena KZ, saj gre za program, ki ga izvaja izobraževalna organizacija iz razvida ministrstva za izobraževanje, zato so pritožbene navedbe, da dano navodilo po vsebini ni mogoče uvrstiti pod nobeno od alinej iz drugega odstavka 77. člena KZ, neutemeljene.

14Sodišče druge stopnje pritrjuje v točki 14 izpodbijanega sklepa ugotovljenim okoliščinam, ki so bile odločilne za izbiro in izrek vzgojnega ukrepa. Mladoletnik je namreč zaključil zgolj sedem razredov osnovne šole in je nezaposlen. V postopku zaradi prekrška mu je bil izrečen vzgojni ukrep navodilo udeležiti se programa socialnega treninga v okviru Društva za nenasilno komunikacijo, v postopku pa je, povprašan o načrtih in ciljih, izrazil pripravljenost nadaljevati s šolanjem in prihajati na pogovore na CSD. Zaradi navedenega bo tudi po oceni sodišča druge stopnje z izrečenim vzgojnim ukrepom nadzorstva organa socialnega varstva z navodilom, da je dolžan obiskovati program opismenjevanja preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer ga bodo opremili z delovnimi navadami, znanjem in veščinami, ki mu bodo prišle prav pri iskanju zaposlitve in osamosvojitvi ter mu pomagale pri oblikovanju v odraslo in odgovorno osebo, najbolje dosežen namen vzgojnih ukrepov.

15Sodišče druge stopnje tudi ne dvomi, da so bile mladoletniku že predstavljene možnosti različnih izobraževanj, ki jih izvajajo posamezni zavodi in ki se jih lahko udeleži prostovoljno, saj je obiskoval osnovno šolo, pogovore z njim pa je opravljala tudi strokovna delavka centra za socialno delo. Zaslišana na glavni obravnavi, je pojasnila, da si je med pogovori o ciljih za prihodnost in pripravljenosti za sodelovanje z institucijami prizadevala ustrezno usmeriti mladoletnika, vendar so zaradi njegove pasivnosti očitno ostala vsa prizadevanja zgolj pri pogovorih, saj mladoletnik pri osemnajstih letih ni dokončal osnovne šole in je, kljub mladosti in zmožnosti za delo, nezaposlen. Po presoji sodišča druge stopnje zagotavlja mladoletniku v izpodbijanem sklepu določeno navodilo iz 3. točke 77. člena KZ, poleg zgoraj navedenega, tudi priložnost za razvoj odgovornosti in samostojnosti ter ga uči, kako postati bolj učinkovit v razumevanju in prilagajanju okoljskim (družbenim) zahtevam.

16Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je podlaga za izrek strožjega ukrepa v določbi drugega odstavka 83. člena KZ, po kateri lahko sodišče mladoletniku, če med izvajanjem izrečenega ukrepa ne sodeluje oziroma ga ne spoštuje ali krši pravila in presodi, da so potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, izreče strožji vzgojni ukrep.

17Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo mladoletnikovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in ob ugotovitvi, da v izpodbijanem sklepu in postopku ni našlo kršitev, na katere je na podlagi določila prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti, potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izrečenem vzgojnem ukrepu.

18Na podlagi določila prvega odstavka 484. člena ZKP bremenijo stroški pritožbenega postopka proračun.

¹ Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 7576/2010 z dne 9. 10. 2015.
² Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 20857/2010 z dne 5. 1. 2023.
³ Glej I. Bele, Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, GV Založba, 2001, str. 442.