VSC Sklep I Cp 190/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje oziroma podredno plačilo na obroke (I. točka izreka) in tožniku odložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 4.214,00 EUR do izdaje končne odločbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter razveljavilo plačilni nalog sodišča prve stopnje P 299/2024 z dne 12. 11. 2024 (III. točka izreka).

2Tožnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), s katero sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in tožnika oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Navaja, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, ker tožnik ni lastnik 155 osebnih vozil, saj so vsa odjavljena iz prometa. Predlaga, da sodišče v dokazne namene vpogleda v uradne evidence za odjavo avtomobil, in dodaja, da je tožnik lastnik zgolj dveh avtomobilov v skupni vrednosti 1.000 EUR, prejema le invalidnino v višini cca. 500 EUR in je prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje RS. Prosi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse so določeni v 11. členu ZST-1. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - v nadaljevanju družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč - Zakon o brezplačni pravni pomoči (šesti odstavek 11. člena ZST-1).

Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; v nadaljevanju ZUPJS (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Način ugotavljanja materialnega položaja¹ je opredeljen v ZUPJS v določbah členov 9 do 20. Po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno težko gibalno oviranih oseb. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke - Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1).

5Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano): da je tožnik upokojen; da nima družinskih članov, ki bi se upoštevali pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja na podlagi 10. člena ZUPJS; da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev prejel povprečno pokojnino v znesku 506,08 EUR, kar je manj kot znaša dvakratnih osnovnega zneska minimalnega dohodka (969,76 EUR); da je imel tožnik na dan 30. 11. 2024 na svojem bančnem računu negativno stanje -263,53 EUR: da je solastnik nepremičnine (k. o. ..., stavba 978, del stavbe 2) do 1/2, ki v naravi predstavlja stanovanje neto tlorisne površine 58,60 m2 na naslovu ..., katerega vrednost znaša po podatkih GURS 68.600 EUR in v katerem tožnik živi, zato se ne upošteva kot premoženje večje vrednosti; ter da ne razpolaga s prihranki in ni lastnik vrednostnih papirjev.

6Sodišče prve stopnje je (na podlagi vpogleda v evidenco E-RISK) ugotovilo tudi, da je tožnik na dan 21. 2. 2025 lastnik 155 osebnih vozil,² katerih vrednost skupaj, čeprav so starejšega letnika (letniki prve registracije se gibljejo med leti 1984 do 2012) in nižjega cenovnega razreda, presega cenzus za motorna vozila po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS - 13.576,64 EUR; ter da tožnik teh vozil ne potrebuje za preživetje in si lahko z njihovo prodajo zagotovi lastna sredstva za uveljavitev pravice do sodnega varstva. Zaključilo je, da, čeprav tožnik izpolnjuje dohodkovni cenzus za taksno oprostitev, njegov predlog za taksno oprostitev glede na premoženje večje vrednosti iz naslova lastništva motornih vozil ni utemeljen. Tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse je zato zavrnilo, je pa tožniku plačilo sodne takse (4.215 EUR) odložilo do izdaje končne odločbe sodišča prve stopnje, ker je ocenilo, da bo tožnik v obdobju, daljšem od enega leta, zagotovo lahko prodal motorna vozila tako, da bo izdajo končne odločbe sodišča lahko pokril dolgovani znesek sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.

7Tožnik v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da vrednost 155 osebnih vozil presega cenzus za motorna vozila po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS, da teh vozil ne potrebuje za preživetje in da si lahko z njihovo prodajo zagotovi lastna sredstva, ampak navaja le, da so vozila odjavljena iz prometa, zato ni njihov lastnik, ampak je lastnik samo dveh vozil v skupni vrednosti približno 1.000 EUR ter v zvezi s tem sodišču prve stopnje očita nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.

8Tožnik s tem pritožbenim očitkom ne more uspeti, saj odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.

9Glede pritožnikove prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se po šestem odstavku 10. člena ZST-1 v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks taksa ne plača.

10Glede na navedeno je tožnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Zato je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ Opredeljeno je, katere osebe se upoštevajo in katere osebe se ne upoštevajo poleg vlagatelja, dohodek, ki se upošteva in dohodek, ki se ne upošteva, zmanjšanje dohodka, dohodek iz dejavnosti, način upoštevanja dohodka, povečanje dohodka, premoženje, ki se upošteva in premoženje, ki se ne upošteva, znižanje vrednosti premoženja in način upoštevanja premoženja ter način ugotavljanja dohodkov in premoženja.
² Motorna vozila so starejšega letnika (letniki prve registracije se gibljejo med leti 1984 do 2012) in nižjega cenovnega razreda.