VSL Sodba I Cp 591/2024

I. Pritožbi se zavrneta in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. do XII. točka) potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje: (I) zaradi umika tožbe (1) za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis solastninske pravice tožeče stranke do 1/2 na nepremičninah parcelna številka 201/204, 201/207 in 201/276, vse k. o. X; (2) za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada premično premoženje, ki se nahaja v nepremičnini na naslovu A 2, B; (3) zaradi izplačila vrednosti polovice premičnega premoženja, postopek ustavilo; (II) objektivno spremembo tožbe in objektivno spremembo nasprotne tožbe dovolilo; (III) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo nepremičnine parcelna številka 201/204, 201/207 in 201/276, vse k. o. X in prihranki na bančnem računu C. C. v višini 22.000 EUR ter D. D. v višini 7.947,80 EUR, pri čemer znaša delež D. D. do 1/2 in delež C. C. do 1/2; (IV) ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo vlaganja v nepremičnine parcelna številka 201/204, 201/207 in 201/276, vse k. o. X v višini 92.700 EUR; (V) ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo prihranki na dan 31. 12. 2017 na bančnem računu C. C. v višini 2.955,96 EUR in D. D. v višini 3.636,64 EUR, pri čemer znaša delež D. D. do 35/100, delež C. C. pa do 65/100; (VI) C. C. naložilo, da D. D. plača znesek vlaganj sorazmerno z višino njegovega deleža na skupnem premoženju v znesku 32.445 EUR in denarna sredstva na njenem bančnem računu v višini 1.034,57 EUR v roku 15 dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (VII) v presežku je podredni tožbeni zahtevek zavrnilo; (VIII) delno ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi osebno vozilo znamke BMW i 320, letnik 2000, v vrednosti 2.600 EUR in osebno vozilo znamke Opel Corsa, 1,4 Enjoy, letnik 2009, v vrednosti 3.000 EUR, oboje pisano na ime D. D., pri čemer znaša delež D. D. na tem skupnem premoženju 35/100, C. C. pa 65/100; (IX) D. D. naložilo, da C. C. iz naslova skupnega premoženja, navedenega v točki VIII izreka plača sorazmerno z višino deleža na tem skupnem premoženju v znesku 3.640 EUR v roku 15 dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (X) D. D. naložilo, da C. C. iz naslova oškodovanja skupnega premoženja plača 5.850 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2020 dalje do plačila v roku 15 dni; (XI) v presežku je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo; (XII) odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2D. D. (po tožbi tožnik in v po nasprotni tožbi toženec; v nadaljevanju: tožnik) zoper odločitev sodišča vlaga pravočasno pritožbo iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da primarnemu zahtevku ugodi, IV. točko razveljavi ter v točkah V. do XII. zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Podredno predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za nasprotno stranko.

Tožnik je prepričan, da je zunajzakonska skupnost pravdnih strank nastala že pred 1. 5. 1982. Da sta kot par živela že v E., je potrdila na primer priča F. F. Da je bila ta priča pri njima na obisku v stanovanju, potrjuje tudi listina - spominska risba, ki ima zapis "E. 11. 11. 1981". Pomemben je tudi podatek, da sta pravdni stranki in F. F. s hčerko že poleti 1981 skupaj dopustovali v Umagu. Glede na dejstvo, da je bil skupni sin spočet jeseni 1981, je zdravorazumsko tudi, da je zunajzakonska skupnost nastala vsaj takrat. O obstoju zunajzakonske skupnosti že od leta 1981 dalje, ko sta stranki tudi kupovali hišo, ne more biti dvoma.

Zaključek, da je C. C. (po tožbi toženka in po nasprotni tožbi tožnica; v nadaljevanju: toženka) hišo kupila sama, sodišče prve stopnje napravi na podlagi izpovedi toženkinih bivših sodelavk, katerih tožnik niti ni poznal. Pri presoji nakupa nepremičnine je od vseh prič najbolj pomembna priča G. G., ki je za predmetni postopek podal tudi pisno izjavo, v kateri je napisano, da je bil tožnik prisoten s tedanjo partnerko (toženko) pri pogajanjih o nakupu predmetne premičnine. Priča je potrdila podpis te izjave, kdo jo je napisal, pa ni pomembno. Ne drži, da je priča izjavila, da vsebina izjave ni resnična. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP¹, saj je odločilo v nasprotju z vsebino listine. Listino je interpretiralo tudi na nepojasnjen način in se sodbe zato v tem delu ne da preizkusiti. Bolj pomembno kot to, kdo je nepremičnine kupil, je to, kdo jih je odplačal. Glede tega dejstva niso sporna. Dokazni postopek je pokazal, da sta nepremičnine pravdni stranki odplačevali v 90,57 %, medtem ko je 9,43 % nepremičnine kupila toženka sama s svojimi prihranki. Sodišče prve stopnje financiranje na 16. strani izpodbijane sodbe pravilno povzame. Glede daril v denarju pa toženka ni zatrjevala, še manj pa dokazala, da je šlo darilo, ki je bilo namenjeno le njej. Kdo je najel kredit, ki je bil poplačan vsaj v 97,67 % v času zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, ni pomembno. Bistveno je, da se je odplačeval v času zunajzakonske skupnosti.

Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da s prenovo nepremičnin ni bila ustvarjena nova stvar. V kako slabem stanju je bila nepremičnina, je povedal prodajalec G. G., njegovo izjavo pa je potrdil H. D., ki je povedal, da je bilo treba "hišo na novo narediti, ornk, da to prej ni bilo nič, da je bilo vse adijo". Osnova za spremembo uporabnosti nepremičnine pa predstavlja popis opravljenih del, ki ga toženka ni prerekala. Da je nastal nov objekt, prepričljivo izhaja tudi iz izpovedi štirih sosedov. Tudi tožnikov brat I. D., s katerim sta sicer skregana zaradi dediščine po mami, je dejal, da je bila hiša uboga, neprimerna za življenje in da se je obnovila od tal do vrha, vse staro so dali stran. Tožnik v nadaljevanju opredeljeno navede, kaj se je v posameznem sklopu od leta 1982 do 2015 na nepremičninah izdelalo in trdi, da je nastala bistveno večja stavba, z novimi temelji, z dodatno zgornjo etažo, z novo električno napeljavo, vodovodno napeljavo, z napeljavo ogrevanja, novim prizidkom, nad katerim je terasa, z novo zunanjo ureditvijo in še z marsičem drugim. Tudi povečanje vrednosti je merilo, da je nastala nova stvar. Izvedenka J. J. je ugotovila, da se je vrednost iz slabih 50.000 EUR povečala na slabih 250.000 EUR. Tožnik se sklicuje na odločbo I Cp 449/2021 z dne 10. 5. 2022 Višjega sodišča v Kopru in na sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 628/95 z dne 16. 4. 1997 in II Ips 232/2017 z dne 7. 2. 2019. Podobno vrednost izboljšav je ocenil tudi izvedenec K. K. Njegovo mnenje v delu, ko je ocenjeval vrednost nepremičnine, tudi ni povsem jasno in nedvoumno, zaslišati pa se ga žal ne da več in zato bi bilo treba njegovo mnenje izločiti, ker se ga ne da preizkusiti. V zvezi z materialom, potrebnim za gradnjo, pa je dokazni postopek pokazal, da sta ga kupovali obe stranki, vendar to ni toliko pomembno. Bistveno je, da je bil kupljen in plačan v času zunajzakonske skupnosti. Poleg tega so v tem času pomagali pri obnovi tudi sorodniki tožnika, od toženkinih pa ni pomagal nihče. Zato je njegov prispevek nedvomno veliko večji.

V določenih letih, ki jih sodišče ne upošteva, niso bili prihodki toženke bistveno višji od njegovih, temveč primerljivi ali pa so bili njegovi celo boljši. Poleg tega je tožnik opravljal honorarne individualne prevoze raznih poslovnežev po Jugoslaviji in Evropi. Toženka je v skupnost tudi manj prispevala, saj je morala skrbeti še za sina iz prvega zakona. Dokazni postopek je pokazal, da sta za dom in sina oba skrbela. Zato je ocena sodišča prve stopnje, da je delež na skupnem premoženju v razmerju 65 : 35 v korist toženke, napačna. Zaključiti je, da je prispevek pravnih strank v grobem enak.

Sodišče prve stopnje je prenehanje izvenzakonske skupnosti zmotno postavilo na dan 31. 12. 2017 in ne na datum dejanske izselitve tožnika v oktobru 2018. Pravdni stranki sta se res čustveno odtujili, še vedno pa sta si delili isto streho, isti hladilnik in posodo, pomagali skupnemu sinu, urejali skupno nepremičnino, se družili, pogovarjali, tudi skupaj obedovali. Zato je potreben ponovni pregled stanja strank na bančnih računih ter razveljavitev sodbe v VI. in X. točki. Pri oškodovanju in vračilu denarja, bi moralo sodišče upoštevati tudi kasneje vrnjene zneske od posojenih 9.000 EUR.

Za tožnika je predmetna sodba sodba presenečenja, ker je sodišče odločitev oprlo na izvedensko mnenje K. K. Tega se zaradi smrti ni dalo zaslišati, izvedensko mnenje pa mora biti praviloma ustno predstavljeno. Sodišče je strankam na naroku 16. 5. 2022 pojasnilo, da je zato treba postaviti novega izvedenca, ki bo celostno delo opravil znova. To se je tudi zgodilo, izpodbijana sodba pa se opre na delo prvega izvedenca. S tem pa je bila strankam odvzeta pravica do kontradiktornosti in pravica do izjave. Sodišče je tudi nekritično sledilo pripombi toženke, da izvedenka J. J. v prvem mnenju ni upoštevala amortizacije izvedenih vlaganj, kar ni primarno njena naloga.

3Toženka s pravočasno pritožbo odločitev sodišče prve stopnje izpodbija v XII. točki izreka. In pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi v celoti ugodi in navedeno točko spremeni tako, da tožniku naloži plačilo njenih pravdnih in pritožbenih stroškov. Toženkin uspeh v tem postopku je bistveno višji od tožnikovega, ki je le 20%.

4Obe stranki se v odgovoru na pritožbo zavzemata, da se pritožbo nasprotne stranke zavrne.

5Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi tožnika

6Tožnik neutemeljeno vztraja, da je bila sporna nepremičnina kupljena, ko je zunajzakonska skupnost pravdnih strank že obstajala. Za zunajzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata ter sta intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti. Odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti. Pri tem ovire za sklenitev zakonske zveze ne sme biti. Nobenega dvoma v obravnavanem primeru zato ni, da zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni mogla nastati pred 25. 5. 1981, ker se je toženka takrat šele razvezala. O tem, da tudi pred decembrom 1981 ni mogoče govoriti o zunajzakonski skupnosti pravdnih strank, pa je sodišče prve stopnje v 13. in 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno, ki temelji na obsežnem dokaznem postopku in je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva. Argumente sodišča prve stopnje, zakaj na osnovi predložene spominske risbe, ki nosi zapis "E. 11. 11. 1981" ni mogoč zaključek, da je zunajzakonska skupnost pravdnih strank obstajala v času nakupa sporne nepremičnine, pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Prav tako ne more omajati trdne dokazne ocene pavšalna pritožbena navedba o skupnem dopustovanje poleti 1981. Zatrjevano spočetje sina, ki ga pritožnik veže na jesen 1981², pa je nakupu sporne nepremičnine; kupoprodajna pogodba, s katero je toženka kupila sporno nepremičnino, je bila sklenjena 26. 8. 1981.

7Zmotno je tudi stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je po njegovem odločilo v nasprotju z vsebino listine, ki jo je za predmetni postopek podala priča G. G. Protispisnost je napaka povsem tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa med tem, kaj izhaja iz dokaza, in tem, kaj je o tem dokazu v izpodbijanem sklepu navedeno, pri katerem se sodišče vrednostno ne opredeljuje. Sodišče prve stopnje pa je navedeno listino oziroma vsebino te listine presojalo in ovrednotilo v povezavi z izpovedjo te priče - da je izjavo podpisal, da to ni njegova izjava in da je tožnika videl enkrat kakšno leto po nakupu hiše.

8Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za to, da je treba opraviti ponovni pregled stanja na bančnih računih strank, ker zunajzakonska skupnost ni razpadla v decembru 2017, temveč v oktobru 2018, ko se je moral tožnik izseliti na podlagi ukrepov po ZPND³. Ugotovitev sodišča prve stopnje o prenehanju zunajzakonska skupnost pravdnih strank temelji na v pretežnem delu postopka skladnih trditvah strank, da je njuna zunajzakonska skupnost prenehala v decembru 2017. Navedla sta, da sta bila najmanj od tedaj dalje v večjih konfliktih, ki so se odražali z vložitvijo tožbe tožnika za motenje posesti, z vložitvijo kazenskih ovadb zoper toženko, z vložitvijo prijav na policiji s strani toženke zoper tožnika in s postopkom za izselitev tožnika iz predmetne stanovanjske hiše. Tožnik je navedel oziroma izpovedal, da si je osnoval svoje gospodinjstvo v mansardnem delu hiše, kuhal si je v kurilnici oziroma se je prehranjeval tudi zunaj. Tožnik v pritožbi priznava, da sta se takrat čustveno odtujila. Nadaljnje pritožbene trditve, ki so tudi nedopustne novote, da sta si še vedno delila isto streho, isti hladilnik in posodo, pomagala skupnemu sinu, urejala skupno nepremičnino, se družila, pogovarjala, skupaj obedovala, utemeljenega sklepa sodišča prve stopnje, da je zunajzakonska skupnost razpadla decembra 2017, ne omajejo. Zato tudi ponovni pregled stanja na bančnih računih strank (na oktober 2018) ni potreben. V povezavi s tem je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo, da je bilo od posojenih 9.000 EUR, s katerimi je tožnik razpolagal brez soglasja toženke, na njegov račun do razpada zunajzakonske skupnosti vrnjenih le 1.500 EUR.

9V obravnavanem primeru ni sporno, da je toženka sporno nepremičnino kupila oziroma plačala z denarjem iz različnih virov (prihranki (B12), posojilo (B5), darilo). S predložitvijo računa posredniškega podjetja L. (B10) je tudi izkazala, da je plačala provizijo za posredovanje pri nakupu obravnavane nepremičnine. Kar se tiče podarjene vsote denarja, toženki ni bilo treba zatrjevati oziroma dokazovati, da je šlo za darilo, ki je bilo namenjeno le njej, saj ji je bil denar podarjen pred začetkom zunajzakonske skupnosti. Dokazno breme, da je šlo tudi v tem primeru za darilo obema, je na tožniku, ki pa ga ni zmogel. Dokazni postopek je zanesljivo pokazal, da je bil nakup sporne premičnine samostojen projekt toženke in ne skupni projekt pravdnih strank. Na to brez dvoma kaže tudi izpoved tožnika, da pri samem nakupu ni sodeloval, da ni imel nobenih prihrankov in jih tudi ni mogel imeti, ker je konec leta 1979 prišel od vojakov. Pri tem pritožbena trditev, da toženkinih sodelavk, ki so z njo proslavile nakup hiše, ni poznal, nima teže. Posojilo, ki ga je toženka najela pri svojem delodajalcu, pa se je res odplačevalo v času trajanja zunajzakonske skupnosti, vendar to stvarnopravnih učinkov za tožnika, za katere se zavzema, nima. Obravnavana situacija ni primerljiva z zadevo II Ips 596/2008, na katero se sklicuje pritožnik, saj je v tem primeru šlo najem posojila v času zakonske zveze za nakup nepremičnine, v obravnavanem primeru pa se je oboje (nakup nepremičnine in najem posojila) zgodilo pred začetkom zunajzakonske skupnosti pravdnih strank.

10V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila nepremičnina, ki jo je kupila toženka potrebna temeljite obnove. Tožnik je zmotno prepričan, da je s tem nastala nova stvar. Pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen), ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe). Ob tem Vrhovno sodišče, upoštevaje raznovrstnost življenjskih situacij, poudarja, da je ta presoja ključnega pomena za odgovor na vprašanje, ali imajo vlaganja oziroma investicije, ki so v posameznem/konkretnem primeru izvedene, stvarnopravne posledice.⁴

Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na zadevo Višjega sodišča v Kopru I Cp 449/2021 z dne 10. 5. 2022, ko je bil k staremu dvoetažnemu objektu prizidan troetažni objekt, katerega del prostorov sega v stari del hiše, streha nad tem delom je dvignjena nad nivojem strehe stare hiše, celotna zgradba pa ima skupni ogrevalni sistem, skupno kurilno napravo ter toplotno črpalko za pripravo tople vode, pri čemer je prizidek večji od stare hiše (neto tlorisna površina (sedanjega) starega dela je 119 m², neto tlorisna površina novega dela (pred posegi v letu 2008) pa 273 m², od tega se 51 m² nahaja v starem delu). O tovrstni adaptaciji oziroma tako obsežnih obnovitvenih delih v obravnavani zadevi zanesljivo ne gre.

Prav tako obravnavana zadeva ni primerljiva II Ips 628/95, ko iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da gre za nov objekt, ne le za adaptacijo starega in za skupni dogovor o skupni gradnji novega objekta za starše in mlado družino in prav ta dogovor, je ob ugotovljenem prispevku pravdnih strank (bivših zakoncev) pogojeval spremembo pravne pripadnosti obravnavane nepremičnine. Kljub temu, da se z adaptacijo praviloma pridobi obligacijskopravni in ne stvarnopravni zahtevek, je v tem primeru, ko so bila na prvotnem objektu izvedena znatnejša dela, po katerih je prvobitni objekt prenehal obstajati in je bilo to med strankama dogovorjeno, sprememba stvarnopravnih razmerij ni bila izključena. Tudi za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre.

V obravnavanem primeru je bilo zanesljivo ugotovljeno, da z vlaganji nepremičnina identitete ni spremenila, bistveno se je povečala le raven bivanja v njej. Hiša je ohranila svoj prvotni namen, že pred vlaganji sta v hiši bivali dve osebi, vsaka v svoji etaži, ena v pritličju in druga v prvem nadstropju, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj z vlaganji oziroma obnovitvenimi deli, ki znašajo manj kot polovico vrednosti nepremičnine (44,35%), ni nastala nova stvar, niti se z vlaganji ni spremenila identiteta obravnavane nepremičnine, kar je potreben pogoj za utemeljenost stvarnopravnega zahtevka, ki v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Tožnik ni dokazal, da so bila vlaganja v konkretnem primeru tako obsežna, kot je bilo to v zadevi II Ips 232/2017, na katero se sklicuje, ko so od stare hiše praktično ostali le še temelji in zidovi pritličja (lupina) in so se z gradnjo lastnosti nepremičnine tako bistveno spremenile, da gledano tudi z očmi povprečnega in razumnega opazovalca, ne gre več za isto stvar, dogovor o skupni gradnji pa je vseboval tudi dogovor o spremembi (so)lastninskih deležev. Slednjega tožnik niti ni zatrjeval, pritožbeno povzemanje posameznih faz in obsega del v teh fazah pa zaključka, da so se z gradnjo lastnosti nepremičnine tako bistveno spremenile, da, gledano tudi z očmi povprečnega in razumnega opazovalca ne gre več za isto stvar, ne omogočajo.

11Tožnik se tudi neutemeljeno zavzema, da je treba iz zadeve izločiti mnenje K. K., ki je svoje mnenje podal le pisno, ustno pa ne, ker je umrl. Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da glede na pripombe, ki sta jih stranki podali na pisno mnenje K. K., dopolnitev njegovega mnenja ni bila potrebna, prav tako ne njegova ustna pojasnila. Toženka je predlagala, da izvedenec mnenje dopolni z odgovorom na vprašanje, koliko bi znašala mesečna uporabnina oziroma najemnina za sporne nepremičnine v času od decembra 2017 do sredine oktobra 2018 (list. št. 358), tožnik pa je za izvedenca z vlogo z dne 17. 1. 2022 (list. št. 376) postavil vprašanja, ki odgovora izvedenca ne terjajo oziroma je bilo nanje že odgovorjeno. Mnenje navedenega izvedenca je pregledno, jasno in razumljivo, končni ocena vrednosti vlaganj obeh izvedencev pa se bistveno tudi ne razlikujeta. Tožniku zato neutemeljeno meni, da mu je bila odvzeta pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka.

12Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru toženka dokazala, da je k skupnemu premoženju prispevala v večjem razmerju kot tožnik. Tudi, če se upošteva vse osebne dohodke strank in ne le tistih, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, torej se opravi matematični izračun, so plače toženke višje od tožnikovih. Celovita presoja razmerij med bivšima zunajzakonskima partnerjema in določitev deležev na skupnem premoženju pa ni odvisna le od razmerja sredstev, saj večine prispevkov zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti. Pomembna je tudi pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del in podobno.⁵ Zgolj višina osebnih dohodkov torej ni odločilna za presojo deležev na skupnem premoženju, temveč je pomembno, koliko dohodkov je bilo dejansko vloženih v skupno premoženje oziroma v ohranjanje skupnega premoženja, v financiranje skupnih potreb, vse v povezavi s skrbjo za družino in za upravljanje skupnega premoženja. Navedeno presojo je sodišče celovito in natančno opravilo. Ustrezno težo je dalo ugotovitvam, da je toženka vsa gospodinjska dela opravljala sama, pridelovala je zelenjavo na vrtu, sodelovala pri raznih fizičnih delih pri hiši, redno skrbela za sina pravdnih strank, pokrivala vse obratovalne stroške hiše, pretežni del stroškov gospodinjstva, pokrivala praktično celotno nabavo materiala za obnovo hiše in za razliko od tožnika za lastne potrebe oziroma hobije ni ničesar potrošila. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, koliko svojega dela je tožnik prispeval pri obnovi nepremičnine, da so pomagali tudi njegovi sorodniki, da je tudi on skrbel za skupnega sina, da je delno prispeval k stroškom gospodinjstva, opravljal potrebna dela pri hiši, skrbel za avtomobile in sofinanciral skupne stroške iz naslova dopustov, počitnic in potovanj. Tožnik priznava, da je del dohodkov porabil zase in za svoje hobije, kar pomeni, da ni, tako kot toženka, vsa sredstva, čas in skrb namenil za družino in skupno premoženje. Tožnik v postopku tudi ni oporekal, da toženka za svojega sina iz prvega zakona ni imela preživninske obveznosti in je zato pritožbena trditev, da je iz tega razloga manj prispevala k skupnemu premoženju, nedopustna pritožbena novota.

O pritožbi toženke

13Odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP, ki določa, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Odločilen ni torej le matematični izračun uspeha, za katerega se zavzema toženka (pri čemer umika in spremembe tožbe niti ne upošteva). Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo, da sta stranki deloma uspeli z zahtevki oziroma ugovori, imeli približno enake izdatke za stroške te pravde, obe sta imeli za zastopanje pooblaščenega odvetnika in obe sta plačali vsaka polovico stroškov za izvedenca. Glede na vse okoliščine primera je zato odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pravilna.

14Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, jo je potrdilo, pritožbi pa zavrnilo (353. člen ZPP).

15Ker pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, z odgovoroma na pritožbo pa k rešitvi zadeve nista prispevali, sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku.
² Toženka je v zvezi s tem izpovedala, da je otrok spočet decembra in rojen po sedmih mesecih nosečnosti.
³ Zakon o preprečevanju nasilja v družini.
⁴ VSRS Sklep II Ips 40/2017 z dne 14. 9. 2017.
⁵ Tako tudi VSL Sodba II Cp 291/2022 z dne 26. 5. 2022, na katero se sklicuje tožnik.