57. člen DZ
(svobodno odločanje o rojstvu otrok)
Zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Do skupnih otrok imata enake pravice in obveznosti.
- VSL Sklep IV Cp 1213/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda. Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.
- VSL Sodba I Cp 591/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Nobenega dvoma v obravnavanem primeru ni, da zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni mogla nastati pred 25. 5. 1981, ker se je toženka takrat šele razvezala. Ugotovitev sodišča prve stopnje o prenehanju zunajzakonske skupnosti pravdnih strank temelji na v pretežnem delu postopka skladnih trditvah strank, da je njuna zunajzakonska skupnost prenehala v decembru 2017. Ni sporno, da je toženka sporno nepremičnino kupila oziroma plačala z denarjem iz različnih virov (prihranki, posojilo, darilo). S predložitvijo računa posredniškega podjetja je tudi izkazala, da je plačala provizijo za posredovanje pri nakupu obravnavane nepremičnine. Kar se tiče podarjene vsote denarja, toženki ni bilo treba zatrjevati oziroma dokazovati, da je šlo za darilo, ki je bilo namenjeno le njej, saj ji je bil denar podarjen pred začetkom zunajzakonske skupnosti. Dokazno breme, da je šlo tudi v tem primeru za darilo obema, je na tožniku, ki pa ga ni zmogel. Dokazni postopek je zanesljivo pokazal, da je bil nakup sporne premičnine samostojen projekt toženke in ne skupni projekt pravdnih strank. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj z vlaganji oziroma obnovitvenimi deli, ki
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 7. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Cp 1213/2025Višje sodišče v Ljubljani · 24. 7. 2025
Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda. Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.
- VSL Sodba I Cp 591/2024Višje sodišče v Ljubljani · 14. 5. 2025
Nobenega dvoma v obravnavanem primeru ni, da zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni mogla nastati pred 25. 5. 1981, ker se je toženka takrat šele razvezala. Ugotovitev sodišča prve stopnje o prenehanju zunajzakonske skupnosti pravdnih strank temelji na v pretežnem delu postopka skladnih trditvah strank, da je njuna zunajzakonska skupnost prenehala v decembru 2017. Ni sporno, da je toženka sporno nepremičnino kupila oziroma plačala z denarjem iz različnih virov (prihranki, posojilo, darilo). S predložitvijo računa posredniškega podjetja je tudi izkazala, da je plačala provizijo za posredovanje pri nakupu obravnavane nepremičnine. Kar se tiče podarjene vsote denarja, toženki ni bilo treba zatrjevati oziroma dokazovati, da je šlo za darilo, ki je bilo namenjeno le njej, saj ji je bil denar podarjen pred začetkom zunajzakonske skupnosti. Dokazno breme, da je šlo tudi v tem primeru za darilo obema, je na tožniku, ki pa ga ni zmogel. Dokazni postopek je zanesljivo pokazal, da je bil nakup sporne premičnine samostojen projekt toženke in ne skupni projekt pravdnih strank. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj z vlaganji oziroma obnovitvenimi deli, ki