VSL Sklep I Ip 329/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo (1. točka izreka), in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Radovljici (2. točka izreka).

2Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izvršbo zavrne ter odloči, da je dolžnica dolžna upniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške. Uveljavlja pritožbena razloga kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je upnik dne 31. 1. 2022 vložil predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je dne 2. 3. 2022 izdalo sklep o prekinitvi izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Ravnalo je v nasprotju s tretjim odstavkom 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki določa, da sodišče ustavi postopek, če upnik ob začetku stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice. Kot izhaja iz uradnih evidenc, se je stečajni postopek začel pred Okrožnim sodiščem v Kranju z opr. št. St 000 dne 3. 2. 2022. Ob začetku stečajnega postopka nad dolžnico sklep o izvršbi še ni bil izdan. Upnik interesa za pritožbo zoper ta sklep ni imel. Dolžnica, ki je imela interes za pritožbo, pa le-te ni vložila.

Glede na to, da je sodišče po prekinitvi postopka preverjalo potek stečajnega postopka nad dolžnico z namenom nadaljevanje postopka, bi moralo zahtevek upnika zavrniti, ne pa izdati sklep o izvršbi. Upnikov interes za vodenje postopka je namreč odpadel potem, ko je bila njegova terjatev v stečajnem postopku priznana v celoti in delno tudi plačana, kot izhaja iz seznama preizkušenih terjatev in načrta končne razdelitve splošne razdelitvene mase z dne 11. 11. 2024 stečajnega upravitelja A. A. Priznana terjatev v stečajnem postopku ima enak pravni učinek kot pravnomočna sodba, s priznanjem terjatev je upnik izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe. Predlog za izvršbo bi moralo sodišče zavrniti tudi iz razloga odpuščenih terjatev za terjatve, nastale do dne začetka stečajnega postopka, saj je bil upnikov predlog za izvršbo evidentno vložen pred začetkom stečajnega postopka. Dolžnica v ugovoru z dne 9. 12. 2024 izpostavlja, da je bil sklep izdan na podlagi predloga za izvršbo z dne 31. 1. 2022, ter da je bila terjatev navedena v seznamu končne razdelitve in delno plačana. Sodišče bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa upnika pozvati, da se o navedbah dolžnice, ki se nanašajo na obdobje po vložitvi predloga za izvršbo, izjasni v roku 8 dni, oziroma na navedbe v tem roku odgovori (57. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju; ZIZ). Glede na navedeno je bil upnikov predlog za izvršbo utemeljen, saj je dolžnica terjano dolgovala, terjatev je bila v stečajnem postopku tudi priznana. Z opisanim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka in materialno pravo. Upnik nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagal, stroški v tem postopku ne nastajajo po njegovi krivdi.

3Dolžnica v zakonskem roku na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

6Skladno s prvim odstavkom 61. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v dajatvenem delu, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Zatrjevana dejstva morajo biti pravno relevantna, to je taka, ki bi v pravdnem postopku pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999). Za ugovor, ki ni obrazložen, se šteje, da je neutemeljen (prvi odstavek 61. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ). Za neobrazložen se lahko šteje samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami (na primer odločbi Ustavnega sodišča RS, Up-854/05 in Up-343/09).

7Po spisovnih podatkih je upnik v obravnavani zadevi dne 31. 1. 2022 zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk. Dne 3. 2. 2022 se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja St 000,¹ zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 3. 2. 2022. Dne 2. 12. 2024 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 8874/2022, z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2025 pa je sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, saj je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor (prvi odstavek 61. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ).

8Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v primeru, če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali le zoper njegov naložitveni del vloži obrazložen ugovor, sprejme le eno možno odločitev. To je razveljavi sklep o izvršbi in sklene, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Veljavna ureditev tako ne omogoča, da bi izvršilno sodišče na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika ne le razveljavilo sklep o izvršbi, temveč tudi zavrnilo predlog za izvršbo, za kar se zavzema upnik v pritožbi.

9Upnik sicer ne prereka pravilne presoje sodišča prve stopnje, da je dolžnica zoper sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor² (prvi odstavek 61. člena ZIZ v zvezi s 53. členom ZIZ), zato se izpodbijana odločitev izkaže kot pravilna. Ker je bil sklep o izvršbi že izdan, je sodišče prve stopnje lahko sprejelo le takšno odločitev, kakršno je sprejelo v izpodbijanem sklepu, ne glede na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa o izvršbi. Glede na to pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi dne 3. 2. 2022 začetega postopka osebnega stečaja nad dolžnico predmetni postopek ustaviti in ne prekiniti. V tej fazi postopka vprašanje, ali je bila odločitev o prekinitvi postopka pravilna, ali pa bi bilo treba postopek ustaviti, ni (več) pravno pomembno. Dejstvo je, da je po ugotovitvi prekinitve postopka sklep o izvršbi bil izdan in je dolžnica zoper njega vložila obrazložen ugovor, zato druge opcije, kot je izdaja izpodbijanega sklepa, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ ni bilo.

10Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo upnika pozivati k izjavi o dolžnikovih navedbah skladno s 57. členom ZIZ. Določba o vročanju obrazloženega ugovora upniku v odgovor se namreč v izvršbi na podlagi verodostojne listine, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali samo v naložitvenem delu, ne uporablja. V takem primeru se obrazložen ugovor dolžnika upniku ne vroča v odgovor, temveč sodišče le izda sklep na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.

11Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in drugi odstavek 62. člena ZIZ).

¹ Po podatkih AJPES se je postopek osebnega stečaja s sklepom z dne 27. 1. 2025, ki je postal pravnomočen 15. 2. 2025, že tudi pravnomočno končal. V osebnem stečaju je prišlo do odpusta obveznosti.
² Ugovorne navedbe o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnico in ugovorne navedbe o delnem plačilu obveznosti.