VSL Sklep Cst 120/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o priznanih in prerekanih terjatev ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v 3. dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 14. 4. 2025 (p. d. 248), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Zoper sklep se pritožuje upnik iz razloga bistvenih kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

3Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

O dovoljenosti pritožbe

4Predmet izpodbijanega sklepa je izločitvena pravica, ki jo je na solastnem deležu 97/1000 večjega števila dolžnikovih nepremičnin prijavil upnik po dveh letih in pol od poteka siceršnjega roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Stečajna upraviteljica se je o upnikovi prijavljeni izločitveni pravici izrekla s 3. dodatnim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 10. 2. 2025 (p. d. 237) tako, da jo je obrazloženo prerekala. Zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev so ugovor vložili tudi upniki A. A., B. A. in C. C. Njihovi ugovori so bili vključeni v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, objavljen dne 17. 3. 2025. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, česar pritožba ne prereka.

5Četudi pritožnik ni prehodno vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, niti ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, tak ugovor v konkretnem primeru ne predstavlja procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe. Vsebina pritožbe se namreč ne nanaša pomanjkljivosti iz prvega odstavka 62. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).¹

O neutemeljenosti pritožbe

6Sodišče o preizkusu terjatev odloči s sklepom o preizkusu terjatev, v katerem med drugim ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) ter v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). V izreku sklepa o preizkusu terjatev svojo odločitev iz 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa (tretji odstavek 69. člena ZFPPIPP). Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za preizkus izločitvenih pravic (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP).

7Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 14. 4. 2025, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa, vsebuje jasno in razumljivo odločitev o tem, da je prijavljena terjatev (izločitvena pravica) pritožnika prerekana v celoti, da so jo prerekali upraviteljica in upniki A. A., B. A. in C. C., ter da mora pritožnik v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve (izločitvene pravice). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, kar pomeni, da izpodbijani sklep vsebuje vse odločitve skladno z drugim odstavkom 69. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP. V sklepu o preizkusu terjatev pa stečajno sodišče ne odloča o obstoju terjatve oziroma izločitvene pravice; odloči le, katere terjatve oziroma izločitvene pravice so dokončno priznane ali prerekane. Pritožba ne izpodbija, da so prijavljeno izločitveno pravico pritožnika prerekali upraviteljica in upniki A. A., B. A. in C. C., s čimer je utemeljena odločitev o tem, da je prijavljena izločitvena pravica prerekana in kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ni podana. Opis dejstev, iz katerih izhaja, da prerekana izločitvena pravica ne obstaja, je skladno s 7. točko četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP vsebovan v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev in glede na dejstvo, da so ugovore vložiti tudi drugi upniki, še v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev (prvi odstavek 65. člena ZFPPIPP). Ker v tem delu ne gre za odločitev sodišča prve stopnje, teh dejstev ni treba navajati v sklepu o preizkusu terjatev. Zato tudi pritožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ni utemeljen.

8Neutemeljeno pa se pritožnik sklicuje tudi na to, da je prodajna pogodba, na podlagi katere je prijavil izločitveno pravico, notarsko overjena in predstavlja izvršilni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, na kar je treba upreti izkaz verjetnosti obstoja poslovnega razmerja in tozadevno (drugače) odločiti o tem, katero od strank se napoti na pravdo. Določbi 305. in 308. člena ZFPPIPP, na kateri se sklicuje pritožnik, se uporabljata samo za ločitveno (in ne za izločitveno) pravico. Pač pa 312. člen ZFPPIPP določa posebna pravila, če je prerekana izločitvena pravica, ki temelji na izvršilnem naslovu. Vendar prodajna pogodba, na kateri je podpis strank notarsko overjen, ni izvršilni naslov. Skladno z določbo 2. točke 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je izvršilni naslov izvršljiv notarski zapis. Zakon o notariatu (ZN) v 4. členu določa, da je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Overitev podpisa na zasebni listini pri notarju pa ni notarski zapis. Z overitvijo podpisa notar zgolj potrjuje, da je stranka lastnoročno podpisala listino, ne odgovarja pa za vsebino listine. Notar je za vsebino listine odgovoren le, če jo sestavi v obliki notarskega zapisa, na kar sta bili stranki prodajne pogodbe v konkretnem primeru tudi izrecno opozorjeni, skladno s 64. členom ZN. Tako se izkaže, da je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da mora pritožnik v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Skladno z določbo prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP mora namreč izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona, če ni v 311. ali 312. členu tega zakona drugače določeno. V konkretnem primeru posebna pravila 312. člena ZFPPIPP o izpodbijanju izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu, kot pojasnjeno, ne pridejo v poštev. Določba 68. člena ZFPPIPP, po kateri je verjetno izkazana tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana, se za prerekano izločitveno pravico ne uporablja. V prvem odstavku 303. člena ZFPPIPP, ki določa, katera pravila se smiselno uporabljajo za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic, namreč 68. člen ni naveden. To je tudi razumljivo, saj zakon vsebuje posebna pravila za prerekane ločitvene (305. - 308. člen ZFPPIPP) in izločitvene (310. - 312. člen ZFPPIPP) pravice.

9Pritožbeni razlogi torej niso podani, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Prim. sklep VSL Cst 465/2018 z dne 2. 10. 2018.