VSC Sodba II Kp 431/2025

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o kaznih (tč. II in III izreka) spremeni tako, da se obdolženemu A. A.:

- za kaznivo dejanje, opisano pod točko I/1 izreka, na podlagi tretjega odstavka 324. člena v zvezi s 47. členom KZ-1 določi 130 (sto trideset) dnevnih zneskov po 15,00 EUR denarne kazni;

- za isto kaznivo dejanje na podlagi tretjega odstavka 324. člena v zvezi z 48. členom KZ-1 določi stranska kazen prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije za čas 8 (osem) mesecev po pravnomočnosti sodbe;

- za kaznivo dejanje, opisano pod točko I/2 izreka, na podlagi prvega odstavka 328. člena in ob uporabi omilitvenega določila po 5. točki prvega odstavka 51. člena v zvezi s 47. členom KZ-1 določi 60 (šestdeset) dnevnih zneskov po 15,00 EUR denarne kazni;

- na podlagi 5. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče enotna denarna kazen v 180 (sto osemdeset) dnevnih zneskih po 15,00 EUR, kar skupaj znese 2.700,00 EUR in jo je obdolženec dolžan plačati v roku 3 (treh) mesecev od pravnomočnosti sodbe, če pa tega ne bo storil in denarne kazni ne bo mogoče niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora;

- na podlagi tretjega odstavka 53. člena KZ-1 izreče stranska kazen prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije za čas 8 (osem) mesecev po pravnomočnosti sodbe, v katero se po šestem odstavku 137. člena ZKP všteje čas začasno odvzetega vozniškega dovoljenja (ser. št. ..., izdano pri UE Šmarje pri Jelšah dne 1. 2. 2022), tj. od 20. 12. 2024 od 15.00 ure dalje.

II. V nespremenjenih delih (tč. I in IV izreka) se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1 (tč. I/1 izreka) in zapustitve poškodovanca v prometni nesreči po prvem odstavku 328. člena KZ-1 (tč. I/2 izreka). Odločilo je o stroških postopka (tč. IV izreka).

2Za kaznivo dejanje pod točko I/1 je obdolžencu "izreklo" denarno kazen 130 (sto trideset) dnevnih zneskov po 15,00 EUR, za kaznivo dejanje pod točko I/2 pa mu je ob uporabi omilitvenega določila iz 5. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 "izreklo" denarno kazen 60 (šestdeset) dnevnih zneskov po 15,00 EUR. Nakar je obdolžencu na podlagi (neobstoječega) petega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno denarno kazen 180 (sto osemdeset) dnevnih zneskov po 15,00 EUR, kar skupaj znese 2.700,00 EUR, "ki se izvrši". Izreklo mu je tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije za obdobje osmih mesecev po pravnomočnosti sodbe, v katero je na podlagi šestega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vštelo čas začasno vzetega vozniškega dovoljenja.

3Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP - zaradi kršitve kazenskega zakona. Obrazloženo je predlagala, da sodišče druge stopnje kršitev kazenskega zakona odpravi s spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenskih sankcijah.

4Pritožba je utemeljena.

5Državna tožilka utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v odločbi o kaznih prekršilo določbe prvega odstavka, 5. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 53. člena ter tretjega odstavka 324. člena KZ-1, s čimer je z odločbo o kaznih prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).

6Ko je prvo sodišče obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1 (tč. I/1 izreka), ni upoštevalo določbe prvega odstavka 53. člena KZ-1, v skladu s katero bi moralo obdolžencu za to kaznivo dejanje po tretjem odstavku 324. člena in 47. členu KZ-1 najprej določiti denarno kazen (ne pa je "izreči") ter po tretjem odstavku 324. člena in 48. členu KZ-1 določiti tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Tega sploh ni storilo, temveč je stransko kazen le "izreklo", kljub temu, da sodišče posamezne kazni ne sme izreči šele pri izreku enotne kazni, če je pred tem ni določilo pri posameznem kaznivem dejanju. Iz določbe tretjega odstavka 53. člena KZ-1 namreč izhaja, da sodišče izreče stransko kazen, ki ("čeprav") je bila (predhodno) določena le za eno kaznivo dejanje v steku.

7Ko je prvo sodišče obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena KZ-1 (tč. I/2 izreka), znova ni upoštevalo določbe prvega odstavka 53. člena KZ-1, saj je obdolžencu za to kaznivo dejanje po prvem odstavku 328. člena in 47. členu ter ob uporabi omilitvenega določila iz 5. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 denarno kazen "izreklo", ne pa je določilo. Šele po tem, ko bi za dejanje pod tč. I/1 izreka določilo denarno in stransko kazen ter za dejanje pod tč. I/2 izreka določilo denarno kazen, bi na podlagi 5. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 (ne "petega odstavka" tega člena, ki ne obstaja) smelo zakonito izreči enotno denarno kazen, na podlagi tretjega odstavka 53. člena KZ-1 pa izreči stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila.

8V izreku sodbe ni treba izrecno opredeliti, da se bosta izrečeni enotna denarna in stranska kazen tudi izvršili, saj je to samo po sebi razumljivo. Posebna odločba o izvršitvi posameznih ali vseh stranskih kazni je predvidena za primer, ko sodišče izreče pogojno obsodbo (četrti odstavek 58. člena KZ-1), za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kaznih spremenilo tako, kot izhaja iz tč. I izreka te sodbe. S tem je odpravilo ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. Ker ob uradnem preizkusu sodbe drugih kršitev ni zaznalo (prvi odstavek 383. člena ZKP), je izpodbijano sodbo v nespremenjenih delih, tj. v odločbah o krivdi ter o stroških kazenskega postopka, potrdilo (tč. II te sodbe).