VSL Sklep II Cpg 143/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek ustavi in da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 316,32 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka za prostovoljno plačilo dalje.

2Zoper izpodbijani sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter toženi stranki naloži povrnitev nastalih stroškov prvostopenjskega in drugostopenjskega odločanja z rokom plačila 15 dni od vročitve sklepa, do takrat brezobrestno, po poteku tega roka pa s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko s plačilnim nalogom I Pg 118/2024 z dne 25. 11. 2024 pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve navedenega plačilnega naloga plača premalo plačano sodno takso po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 121 EUR. Tožeči stranki je bil plačilni nalog vročen dne 11. 12. 2024, rok za plačilo premalo plačane sodne takse po navedenem plačilnem nalogu pa se je iztekel dne 27. 12. 2024. Ker tožeča stranka ni plačala dolžne takse v roku, ki ji ga je v nalogu določilo sodišče in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.

6Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ji plačilni nalog I Pg 118/2024 z dne 25. 11. 2024 nikdar ni bil vročen. Navaja, da redno spremlja prejeto pošto, saj je pregled, prevzem in tudi sicer pošta ključna za njeno poslovanje, da je ves čas aktivno spremljala, kdaj bo dobila kakšno novo pisanje v postopku izterjave tožene stranke, vendar slednjega nikdar ni prejela, ter da niti ne bi imela razloga, da bi postopek ignorirala, saj je v postopku nastopala kot upnik in je bil njen interes ves čas od tožene stranke izterjati, kar ji upravičeno pripada. Za dokazovanje dejstva, da ni prejela spornega plačilnega naloga, predlaga lastno zaslišanje.

7Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP). Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži (četrti odstavek 188. člena ZPP).

8Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi z dne 12. 12. 2024, pripetega k redni št. 9 spisa, izhaja, da spornega plačilnega naloga ob poskusu vročitve naslovniku A. S. P., B. ulica 6, ..., ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva, zaradi česar je vročevalec dne 26. 11. 2024 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo pismo po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi torej izhaja, da je bil sporni plačilni nalog tožeči stranki vročen s fikcijo vročitve (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP), in sicer s potekom 15-dnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, to je 11. 12. 2024.

9Tožeča stranka je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katerim se je začel predmetni sodni postopek, vložila kot samostojni podjetnik posameznik A. S. P., matična številka: 0000, davčna številka: 0000, B. ulica 6, ... Skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 133. člena ZPP se podjetnikom posameznikom vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil samostojni podjetnik z zgoraj navedenimi podatki dne 13. 1. 2025 izbrisan iz poslovnega registra. V času vročanja spornega plačilnega naloga je bila torej tožeča stranka še vpisana v poslovni register kot samostojni podjetnik, zato ji je bil plačilni nalog skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP pravilno vročen na naslovu, ki je bil vpisan v register.¹

10Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Vročilnica, ki ima lastnost javne listine, potrjuje dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno, in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve.²

11V konkretnem primeru tožeča stranka v pritožbi trdi, da so dejstva v listini (obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi), ki ima lastnost javne listine, nepravilno ugotovljena, ker ji sporni plačilni nalog nikoli ni bil vročen. Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dejstev, ki izhajajo iz javne listine, je bilo na tožeči stranki, ta pa zgolj s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke in s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, v okviru katerega naj bi izpovedala, da v predmetni zadevi ni prejela plačilnega naloga, svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostila. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči. Če bi stranka lahko že z golim zanikanjem prejema pošiljke in predlaganim lastnim zaslišanjem izpodbila zakonsko domnevo o pravilni vročitvi, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je namreč določena ravno zaradi zaupanja v ravnanja nosilcev javnih pooblastil.³

12Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno trdi, da negativnega dejstva ne more dokazovati na drug način kot z lastnim zaslišanjem, vendar pa je v okoliščinah konkretnega primera razvidno, da bi tožeča stranka za uspeh s pritožbo določena pojasnila morala podati. Pritožbene trditve, da tožeča stranka ni prejela nobenega pisanja v postopku (sklepa o izvršbi, sklepa o razveljavitvi izvršbe, plačilnega naloga z dne 25. 11. 2024) pred prejetjem sedaj izpodbijanega sklepa, za uspeh s pritožbo ne zadoščajo. Do dne izbrisa iz poslovnega registra je bila tožeči stranki vsa pošta s fikcijo vročitve vročena na naslovu, ki je bil vpisan v register (B. ulica 6, ...). Po izbrisu iz poslovnega registra pa je bil tožeči stranki sedaj izpodbijani sklep z neposredno izročitvijo vročen na naslovu stanovanja (C. 4C, ...). Tožeča stranka pred tem pošte na naslovu stanovanja torej res ni prejela, kar pa za odločitev v zadevi ni bistveno, saj ji je bila predhodno pošta (tako tudi plačilni nalog) s fikcijo vročitve pravilno vročena na naslovu, vpisanem v registru.

13Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu za izpodbijanje dejstev, ki izhajajo iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi z dne 12. 12. 2024. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bil plačilni nalog tožeči stranki pravilno vročen dne 11. 12. 2024 in da tožeča stranka ni plačala sodne takse za tožbo v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče. Ker tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, tožeča stranka pa je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, je sodišče prve stopnje skladno z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila, in sladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.

14Pritožnica izpodbija tudi II. točko izreka izpodbijanega sklepa, ki vsebuje odločitev o stroških postopka. Iz pritožbe je mogoče razbrati nasprotovanje odločitvi o stroških postopka samo zaradi zatrjevane napačne odločitve o ustavitvi postopka. Ker se je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka izkazala za neutemeljeno in ker pritožnica glede odločitve o stroških ni podala konkretiziranih očitkov, pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

15Ker pritožnica ni uspela izpodbiti domneve resničnosti javne listine (obvestila sodišču o opravljeni vročitvi z dne 12. 12. 2024), ni utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je neutemeljen očitek kršitve tožničine pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Glej M. Voglar, Odprta vprašanja vročanja v praksi, Pravni letopis 2010, št.1, str. 103.
² Glej npr. V. Rijavec, v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 584; podobno J. Zobec, v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 422, Sodba VS RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001, VSL Sklep II Cpg 118/2018 z dne 13. 7. 2018.
³ Primerjaj npr. VSL sodba I Cpg 413/2013 z dne 18. 6. 2014, VSL Sodba in sklep II Cpg 765/2018 z dne 14. 11. 2018, VSL Sodba I Cpg 312/2024 z dne 6. 8. 2024.