VSC Sklep II Kp 51959/2017

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

1Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah prošnjo obsojenca A. A. z dne 18.9.2024, dopolnjeno dne 7.10.2024, za predčasni izbris sodbe o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. II K 51959/2017 z dne 1. 10. 2018 iz kazenske evidence, zavrnilo.

2Zoper sklep se je pritožil obsojenec (v nadaljevanju: pritožnik) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni in ugodi njegovi prošnji oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da okoliščine, na podlagi katerih se pritožnik zavzema za predčasen izbris kazni iz kazenske evidence, niso takšne narave, da bi opravičevale predčasen izbris pritožnikove kazni iz kazenske evidence.

5Pritožnik je bil s sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. II K 51959/2017, z dne 1. 10. 2018 spoznan za krivega kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 in kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena KZ-1. Sodišče mu je izreklo enotno kazen sedmih mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja ter mu določilo stransko denarno kazen 800,00 EUR, ki se izvrši. Sodba je postala pravnomočna 16. 10. 2018. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritožnik omenjeno stransko denarno kazen vsaj deloma ali v celoti plačal.

6Pritožnik svoje zavzemanje za izbris obsodbe iz kazenske evidence še pred potekom zakonsko določenega časa utemeljuje z zdravstvenimi težavami (ugotovljena mu je bila iztirjena sladkorna bolezen, ima težave z jetri in ledvicami, pojavili so se mu znaki neproliferativne diabetične retinopatije na levem očesu, trpi zaradi depresije), starostjo, težko finančno situacijo in nekaznovanostjo. Poudaril je, da stranske denarne kazni ni poravnal, saj je ni bil zmožen plačati, ker se je znašel v velikih denarnih težavah, kar potrjuje tudi zoper njega uveden postopek osebnega stečaja. Zaposlitve si ni našel zaradi zdravstvenih težav in ne zato, ker bi bil neaktiven pri Zavodu za zaposlovanje RS. Srž pritožbenega zavzemanja je tako v dejstvu, da je bil zoper pritožnika leta 2021 uveden postopek osebnega stečaja. Za odpust obveznosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pritožnik namreč potrebuje izbris obsodbe iz kazenske evidence.

7Skladno z 82. členom KZ-1 (zakonska rehabilitacija) se obsodba zbriše iz kazenske evidence v določenem roku, od takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Rok za izbris pogojne obsodbe je eno leto, od takrat ko je potekla preizkusna doba (ta rok je v konkretnem primeru že potekel) in tri leta za izbris obsodbe na denarno kazen, stransko kazen ali kazen zapora do enega leta. Stranska denarna kazen, določena v sodbi o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, II K 51959/2017, se izvrši tako, da jo je obsojenec dolžan plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe o kaznovalnem nalogu, če pa se denarna kazen ne bo dala prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da se za vsakih začetih 40,00 EUR določi en dan zapora. Pritožnik vse do dneva izdaje tega sklepa denarne kazni ni plačal, posledično pa še ni prišlo do njene izvršitve in tudi ne do zakonskega izbrisa obsodbe. Kazenski zakonik v 93. členu določa, da izvršitev denarne kazni kot stranske kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena. Vendar pa zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti (drugi odstavek 94. člena KZ-1). Glede izvršitve denarne kazni spada v ta čas tudi obdobje trajanja postopka osebnega stečaja (tako tudi sklep VSL, I Kp 14800/2015 z dne 28.5.2024), ki je bil zoper pritožnika začet v letu 2021. Do zastaranja izvršitve denarne kazni torej še ni prišlo.

Skladno s 83. členom KZ-1 pa sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe. V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so formalni pogoji za izbris sodbe iz kazenske evidence podani, česar pritožba ne problematizira, vendar za sodno rehabilitacijo ne zadostujejo zgolj formalni pogoji, temveč je sodna rehabilitacija dovoljena ob posebnih upravičenih razlogih.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je zaključilo, da pravica do sodne rehabilitacije ni pravica, ki bi jo lahko izkoristil vsak obsojenec že avtomatično po preteku polovice časa, kot znaša rok za zakonsko rehabilitacijo. Sodna rehabilitacija je zgolj izjema in je do nje obsojeni upravičen, če izkaže posebno pozitivno ravnanje. Poleg formalnih pogojev za izbris, se pri sodni rehabilitaciji upošteva, da si jo mora obsojenec prislužiti s pozitivnim ravnanjem, ki presega pomen njegovega pasivnega vzdrževanja od storitve kaznivih dejanj, kar je že običajno pričakovano obnašanje. Zgolj okoliščina, da obsojeni po prestani kazni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje ter zdravstvene težave, ki jih v pritožbi navaja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso razlog, na podlagi katerega bi bil utemeljen zaključek, da so na strani obsojenca podane tiste posebne okoliščine, ki utemeljujejo izbris obsodbe iz kazenske evidence pred potekom zakonsko določenega roka. V podkrepitev svojih navedb o zdravstvenih težavah je pritožnik sicer priložil zdravniško dokumentacijo (izvide), vendar so vsi iz leta 2023 (pravnomočno obsojen je bil že v letu 2018, torej 5 let prej, že v letu 2021 pa ga je Zavod za zaposlovanje RS prenehal voditi v evidenci zaradi neaktivnosti). Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da zdravstvene težave spisovno niso podprte do te mere, kot izhaja iz pritožbenih navedb.

9Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve, kot jo izpodbija s to pritožbo (tako tudi sklep VSL VII Kp 49684/2012, z dne 20.8.2019).

10Drug razlog, ki bi upravičeval, da se izbris obsodbe za določenega obsojenca sme odrediti prej kot za druge, bi bil v tem, da obsodba za kaznivo dejanje lahko prizadene obsojenca bolj kot se povprečno to kaže pri storilcih kaznivega dejanja enake narave. Sodišče mora torej ugotoviti eno ali več takšnih okoliščin, ki so pomembne za izbris in ki v konkretnem primeru slednjega tudi upravičujejo. Pritožnik kot takšno okoliščino prikazuje zgolj zdravstveno stanje in dejstvo, da je zoper njega uveden osebni stečaj. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da ugotovljene obsojenčeve subjektivne in objektivne okoliščine ne izstopajo po ničemer, kar bi opravičevalo predčasen izbris obsojenčeve kazni iz kazenske evidence.

11Prav tako pritožnik ne more uspeti z navedbami glede narave kaznivega dejanja, ko trdi, da je storil le eno kaznivo dejanje, ki ne predstavlja hudega kaznivega dejanja. Storil je namreč tako kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, kot kaznivo dejanje zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena KZ-1. Zgolj izrek sankcije opominjevalne narave pa ne izkazuje, da sta storjeni kaznivi dejanji nižje teže in pritožbeno sodišče takšnih navedb ne sprejema kot pomembne za odločitev o predčasnem izbrisu obsodbe iz kazenske evidence.

12Pritožnik v pritožbi izpostavlja tudi, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, ker ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo in mu s tem ni dalo možnosti, da pojasni, da je bil fizično in psihično nezmožen opravljati delo, prav tako sodišče prve stopnje ni angažiralo izvedenca ustrezne medicinske stroke. Posledično je po njegovem mnenju podana bistvena kršitev določb postopka in je napačno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje takšnim pritožbenim navedbam. Predhodni postopek pri odločanju za izbris obsodbe na podlagi sodne odločbe, ko sodišče zbira dokaze o upoštevnih okoliščinah, na katere se prosilec sklicuje, lahko glede na vrsto kaznivega dejanja in vsebino obsodbe vključuje poizvedbe denimo o tem, ali je obsojenec povrnil s kaznivim dejanjem povzročeno škodo, pri čemer ni izključena izvedba naroka za zaslišanje obsojenca, oškodovanca ali drugih oseb in pridobitev mnenja državnega tožilca iz petega odstavka 511. člena. Če ne opravi takega naroka, mora sodišče po drugem odstavku 5. člena ZKP obsojenca seznaniti z zbranimi dokazi in mnenjem državnega tožilca ter mu omogočiti izjavo o teh podatkih. Opustitev take kontradiktornosti bi pomenila bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena. Četudi sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka in ni zaslišalo obsojenca ali postavilo izvedenca, pa do takšne opustitve v konkretnem primeru ni prišlo. Izvedba takšnega naroka namreč ni obligatorna, obsojencu pa je sodišče prve stopnje poslalo v izjavo mnenje tožilstva o prošnji za sodno rehabilitacijo, do katerega se je tudi opredelil. Z navedbami o kršitvi načela kontradiktornosti, ker ga sodišče ni zaslišalo in ker ni postavilo izvedenca, posledično pritožnik ne more uspeti.

13Pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, ne more spregledati, da je bil pritožnik velik del časa od obsodbe dalje nezaposlen. Dne 10.7.2024 se je ponovno prijavil na Zavod za zaposlovanje RS, vendar se ni odzval na poslana obvestila. Prav tako ga je v letu 2021 zavod prenehal voditi v evidenci zaradi neaktivnosti. Tako ni mogoče mimo dejstva, da v vseh letih od 2018 ni plačal niti dela naložene stranske denarne kazni in si tega niti ni prizadeval. V spisu se sicer nahaja uradni zaznamek z dne 11.12.2024, iz katerega izhaja, da je odvetniška družba B. B. poklicala, da želi obsojenec plačati znesek 800,00 EUR, vendar ne ve na kateri TRR. Po tem, ko mu je sodišče prve stopnje ponovno poslalo plačilni nalog z vsemi podatki, iz spisovne dokumentacije ponovno ne izhaja, da bi znesek v kakršnikoli višini oz. vsaj deloma poravnal. Očitno je bil tak klic zgolj posledica predmetne prošnje za izbris obsodbe in pričakovane odločitve o njej, saj obsojenec vse od izdane sodbe leta 2018 pa do danes ni plačal niti evra naložene stranske denarne kazni.

Pritožbeno sodišče prav tako poudarja še, da osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku (Sklep VSM II Kp 36752/2010 z dne 23.8.2017). Nenazadnje pa, v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, odpust obveznosti ne učinkuje za denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku, kar posledično pomeni, da tudi morebitni odpust obveznosti obsojencu v stečajnem postopku ni ovira za plačilo denarne kazni po končanem stečajnem postopku.

14Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

15Upoštevaje premoženjske razmere obsojenca je pritožbeno sodišče obsojenca oprostilo plačila sodne takse. Odločitev temelji na četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.