511. člen ZKP

Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve, kot jo izpodbija s to pritožbo.

Pritožbeno sodišče tako pritrjuje zagovorniku, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP v zvezi s 403. členom ZKP, saj je prvostopenjsko sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo kazenski zakon, ko je štelo, da začne teči rok, v katerem obsojeni po 83. členu KZ-1 ne sme storiti novega kaznivega dejanja, od obsodbe dalje, kar pa terja razveljavitev izpodbijanega sklepa. V novem postopku bo sodišče prve stopnje zadevo ponovno preučilo in pri odločanju o prošnjah za izbris obsodbe na podlagi 83. člena KZ-1 najprej ugotovilo, ali je obsojenec v obdobju, relevantnem za presojo pogojev za sodno rehabilitacijo (9. 2. 2021 - 9. 8. 2023), storil novo kaznivo dejanje. Če bo ugotovilo, da obsojenec ta formalni (zakonski) pogoj za izbris iz 83. člena KZ-1 izpolnjuje, pa bo v nadaljevanju pri presoji obsojenčeve prošnje za sodno rehabilitacijo upoštevalo vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe, kot določa navedeni člen. Odvisno od teh ugotovitev bo nato ponovno ocenilo, ali sta prošnji za izbris obsodbe utemeljeni.

V primeru, ko je obsojencu bila izrečena kazen nad petnajst let zapora se, kot predpisuje povsem nedvoumna določba petega odstavka 82. člena KZ-1, obsodba ne izbriše.

V skladu z določbo 83. člena KZ-1 (sodna rehabilitacija) sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe.

So s pravnomočnostjo sodbe I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016, s katero so bile združene kazni po več pravnomočnih sodbah in obsojencu izrečena enotna kazen 3 leta zapora, vse v tej sodbi zajete pravnomočne sodbe, izgubile svojo samostojnost. Navedeno pa pomeni, da je lahko predmet odločitve v zvezi s prošnjo obsojenca za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonsko določenih rokov v 82. in 83. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zgolj sodba I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016 in z njo izrečena enotna kazen 3 leta zapora. Razveljavitev te pravnomočne sodbe v tem postopku, kot še predlaga obsojenec, pa ni mogoča.

Presoja vsebinskih pogojev za predčasni izbris sodbe.

Potek zakonsko določenega časa/roka, po katerem je mogoče prositi za izbris obsodbe iz kazenske evidence, je prvi od dveh formalnih pogojev iz 83. člena KZ-1, ki morata biti najprej izpolnjena, da bi bile šele nato preizkušene dejanske okoliščine, na katere se pritožnica v pritožbi sklicuje.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za sodno rehabilitacijo obsojenca po členu 83 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 2. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 in tako svojo odločitev v napadenem sklepu tehtno obrazložilo.

Če sodišče 1. stopnje v postopku za sodno rehabilitacijo ne seznani prosilca in zagovornika o zbranih podatkih, od katerih je odvisna odločitev o prošnji, pomeni ta opustitev bistveno kršitev določb kaz. postopka po 2. odst. 371. čl. v zvezi z 2. odst. 5. čl. ZKP. Zato je bilo treba negativni sklep sodišča 1. stopnje razveljaviti.