VSM Sklep III Cp 232/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama nosita svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 10/2025 z dne 9. 1. 2025 (I. točka izreka) in odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici, katere terjatev iz naslova stroškov pride na Republiko Slovenijo, ker ji je dodeljena brezplačna pravna pomoč, povrniti stroške v višini 545,97 EUR, ki se plačajo na račun Okrožnega sodišča na Ptuju (II. točka izreka).

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sprejema prepoved približevanja in da pritožbo vlaga izključno iz razloga, ker dejanj, ki jih predlagateljica navaja v predlogu, ni storil. V celoti se sklicuje na svoje navedbe v ugovoru z dne 15. 1. 2025. Zatrjuje, da se vse od krsta dalje ni dotaknil predlagateljice, motiv predlagateljice za vložitev predloga pa so nerešena premoženjskopravna razmerja. Prepričan je, da niso izkazani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Izpodbija tudi stroškovno odločitev in izpostavlja svoje slabo premoženjsko stanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, razveljavi sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 10/2025 z dne 9. 1. 2025, izvede predlagane dokaze in zavrne predlog predlagateljice na izrek ukrepa prepovedi približevanja ter nasprotnega udeleženca oprosti plačila stroškov.

3Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka,¹ da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja svoje navedbe iz ugovora zoper sklep z dne 9. 1. 2025, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

8Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje na podlagi predlagateljičinega predloga z dne 7. 1. 2025 s sklepom z dne 9. 1. 2025 nasprotnemu udeležencu v skladu z 19. členom ZPND² prepovedalo približevati se predlagateljici in stanovanjski hiši, kjer predlagateljica biva, ter navezovati stike z njo na kakršenkoli način, tudi pred preko tretjih oseb, za obdobje 12 mesecev.³ Navedeni sklep je bil izdan v enostranskem postopku,⁴ nasprotni udeleženec pa je zoper navedeni sklep skladno s tretjim odstavkom 22.d člena ZPND vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

9Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da nasilja nad predlagateljico ni izvajal, zaradi česar pogojev za izrek ukrepov po ZPND ni. Pritožbenemu sodišču se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da izpovedi nasprotnega udeleženca ni verjelo, ker je nelogično, da bi si predlagateljica očitke o spolnem nadlegovanju in nasilju izmislila zgolj zaradi reševanja solastninskih sporov med nasprotnim udeležencem in njegovim bratom (očetom predlagateljice), zlasti z ozirom na to, ker postopki po ZNPN ne vplivajo na premoženjskopravna vprašanja (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nadalje je razumno pojasnilo, da je poklonilo vero izpovedi predlagateljice, ker njeno izpoved potrjujejo tudi listinske priloge spisa (in sicer zlasti zapisnik o kazenski ovadbi z dne 11. 10. 2024, obvestilo o pacientu z dne 16. 10. 2024, psihiatrično poročilo z dne 22. 10. 2024 itd.), kot je razvidno iz 6. in 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Predlagateljica je na zaslišanju tudi razumno pojasnila, da predloga po ZPND ni podala zaradi tega, ker bi se bala svojih staršev ali pa ker bi želeli na ta način razreševati premoženjskopravne spore med nasprotnim udeležencem in njegovim bratom (predlagateljičinim očetom), kot izhaja iz 7. točke izpodbijanega sklepa.

10Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal spolno nasilje, da je bila predlagateljica v času podaje predloga v predmetnem postopku stara 18 let, da je nasprotni udeleženec njen stric in krstni boter in da nasprotni udeleženec živi na istem naslovu kot predlagateljica in njena starša. Nasprotni udeleženec je predlagateljico v preteklosti večkrat spolno zlorabljal. Spolne zlorabe so se začele že v osnovni šoli, in sicer v 6. razredu osnovne šole, ko je z njo brez njene privolitve spolno občeval, naslednjič ob zaključku osnovne šole, zadnjič pa poleti 2024. Takrat njenih staršev ni bilo doma in je spala ter se je zaradi bolečine zbudila, pri čemer je ugotovila, da nasprotni udeleženec vzdihuje in ji potiska spolni ud v mednožje. Prav tako jo je v zadnjem letu proti njeni volji večkrat otipaval. Predlagatelja se boji, je v duševni stiski, predlagatelj je pogosto vinjen in grozi, med drugim je tudi njeni materi grozil, da ji bo prerezal vrat.

11Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja za maksimalno možno obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je namreč treba, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico, ki je njegova nečakinja in na katero je v preteklosti, ko njenih staršev ni bilo doma, tudi pazil, izvajal spolno nasilje in zlorabil zaupanje s tem, ko je poleti 2024 z njo proti njeni volji spolno občeval, v zadnjem letu pa jo tudi večkrat proti njeni volji otipaval, zaradi česar se je morala aktivno braniti. Obenem se ga predlagateljica boji in se je zaradi travm, ki jih je povzročilo navedeno spolno nasilje, tudi psihiatrično zdravila.

12Sodišče druge stopnje sicer ugotavlja, da pri odmeri trajanja ukrepa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati spolnih napadov izpred več let, ki so se zgodili v času predlagateljičinega osnovnošolskega obdobja, vendar že teža spolnega nasilja, ki ga je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico v letu 2024, kot opisano zgoraj, zadošča za izrek maksimalnega trajanja ukrepa v obdobju 12 mesecev. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da mora žrtev v skladu z določbo četrtega odstavka 22.b člena ZPND podati predlog za začetek postopka najpozneje v šestih mesecih, odkar je zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Pritožbeno sodišče poudarja, da je s tem določeno tudi relevantno obdobje, ki je podlaga za izrek ukrepov po ZPND, kar pomeni, da se lahko pri izrekanju ukrepov po ZPND upoštevajo zgolj nasilna dejanja, izvršena znotraj tega obdobja.⁵ Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena ZPND je namreč materialni prekluzivni rok, zato dejanja, izvršena pred tem obdobjem, ne morejo biti pravno merodajna za izrek ukrepov po ZPND.⁶

13Neutemeljena je pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da mu sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti povrnitve stroškov postopka, ker je slabega premoženjskega stanja. Odločitev o stroških prvostopenjskega postopka temelji na osmem odstavku 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), v skladu s katerim sodišče v postopkih po ZPND odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Glede na zgoraj opisane okoliščine primera je odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške prvostopenjskega postopka, pravilna.

14Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP), zato ni odgovarjalo na pritožbene navedbe o premoženjskem stanju, solastniških sporih z očetom predlagateljice in slabih možnostih bivanja nasprotnega udeleženca.

15Glede na to, da imata obe stranki odobreno brezplačno pravno pomoč, je sodišče druge stopnje po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND) odločilo še o pritožbenih stroških (165. člen ZPP). Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Enako pa velja za predlagateljico, katere odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve na drugi stopnji.

¹ Pritožba kršitev določb postopka konkretizirano ne graja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj preizkus po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb postopka, ki pa nepravilnosti ni pokazal.
² V skladu s prvim odstavkom navedenega člena lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, zlasti:- prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;- prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;- prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec …);- prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;- prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;- prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev;- odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z 21. členom tega zakona.
³ Kar predstavlja najdaljše možno obdobje prepovedi približevanja po tretjem odstavku 19. člena ZPND.
⁴ N podlagi prvega odstavka 22.d člena ZPND lahko lahko sodišče, kadar iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka, izda obrazložen sklep, s katerim odloči o ukrepu, ne da bi poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja.
⁵ Tako tudi VSL sklep IV Cp 1409/2023 z dne 08.08.2023 in VSL sklep IV Cp 285/2020 z dne 17.02.2020 in VSM sklep III Cp 46/2025 z dne 20. 1. 2025.
⁶ VSL sklep IV Cp 285/2020 z dne 17.02.2020. Nasprotnemu stališču sodne prakse, po katerih je treba četrti odstavek 22.b člena ZPND razlagati v smislu, da mora biti predlog podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja, vendar lahko sodišče pri izrekanju ukrepov (zlasti z vidika presoje verjetnosti prihodnjega nasilja) upošteva tudi tisto nasilje v družini, ki je bilo storjeno pred tem (VSL sklep IV Cp 1329/2024 z dne 19.08.2024, VSL sklep IV Cp 2126/2022 z dne 06.01.2023) ni slediti, saj bi omogočalo obid prekluzivnih oziroma zastaralnih tokov po kazenski in civilni zakonodaji ter nesorazmerno širilo možnost posegov v zasebno in družinsko življenje, zlasti z ozirom na to, da v postopkih po ZPND velja nižji dokazni standard in se odloča zgolj s stopnjo verjetnosti. V vsakem primeru pa navedeno stališče ne bi bilo sprejemljivo v primeru, če tudi pol leta pred začetkom teka 6-mesečnega prekluzivnega roka predlagatelj ne bi doživel nasilja s strani nasprotnega udeleženca, saj pravica, ki je ugasnila (t.j. pravica presojati določeno nasilno dejanje), ob naslednjem nasilnem dejanju ne more ponovno oživeti (glej VSM sklep III Cp 46/2025 z dne 20. 1. 2025).