UPRS Sodba IV U 138/2022-13

I. Tožbi po primarnem tožbenem zahtevku se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje Republike Slovenije št. 181-117/2022/4 z dne 23. 8. 2022, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od poteka paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom predlog za opustitev obveznega cepljenja A. A., rojene 6. 10. 2020, stanujoče ..., zavrgla kot nepopoln (1. točka izreka) in odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da sta B. B. in C. C. (v nadaljevanju tožnika) v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) 13. 5. 2022 podala predlog za opustitev cepljenja za otroka A. A. Peti odstavek 22.a člena ZNB določa, da lahko poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, podajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki se cepi. Ker tožnika kot vlagatelja k predlogu za opustitev cepljenja nista predložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v ZNB, ju je toženka v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) 30. 5. 2022 pozvala k dopolnitvi s predložitvijo točno določene dokumentacije, in opozorila na posledice nepravilne dopolnitve (drugi odstavek 67. člena ZUP).

3Tožnika sta predlog dopolnila na predpisanem obrazcu. Pri razlogu za opustitev cepljenja sta navedla drugo bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. V predhodnem cepilnem statusu osebe sta zapisala K vitamin in da želita opraviti razgovor pred Komisijo za cepljenje (v nadaljevanju komisija). K obrazcu sta priložila kopijo zdravstvenega kartona, odpustnico iz porodnišnice, dokument "Delo v posvetovalnici za dojenčke, stare od 0 do 12 mesecev", izvid Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo otrok Zdravstvenega doma ... z dne 17. 3. 2021; ambulantni karton Pediatrične kardiološke ambulante SB ... z dne 15. 10. 2021 in laboratorijske izvide z dne 15. 12. 2020, 19. 4. 2021 in 8. 11. 2021.

4Toženka je menila, da tožnika k predlogu nista priložila zahtevane dokumentacije, zato je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP predlog za opustitev cepljenja zavrgla kot nepopoln. Poudarila je, da je iz dopisa po dopolnitvi predloga razvidno, da bo razgovor pred komisijo opravljen le v primeru, če bo predlog za opustitev cepljenja pravočasno in pravilno dopolnjen.

5Tožnika se ne strinjata z odločitvijo in sklep izpodbijata v celoti. Menita, da je predlog popoln in primeren za obravnavo in je toženka ne bi smela zavreči. Sklicujeta se na 140. in 180. člen ZUP in menita, da bi toženka morala postopek nadaljevati, kljub ugotovitvi, da v postopku niso bili priloženi dokazi (zdravstveni dokumenti iz šestega odstavka 22.a člena ZNB). Tudi če bi toženka vlogo (upravičeno) zavrnila na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, bi jima morala dati možnost pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge.

6Poudarjata, da sta starša predlog dopolnila z obsežno zdravstveno dokumentacijo, ki skupaj s priloženo pisno obrazložitvijo po njunem prepričanju dokazuje upravičenost razlogov za opustitev cepljenja, ki jih v predlogu uveljavljata. Menita, da sta k predlogu predložila dovolj dokazov (zdravstvena dokumentacija in pisna obrazložitev razlogov za opustitev cepljenja) za strokovno obravnavo predloga za opustitev cepljenja. Priložila pa nista tistih (zahtevanih) dokumentov, ki jih nista mogla iz objektivnih razlogov. Tako na primer k dokumentaciji ni priložen specialistični izvid alergologa, ker so se zdravniki kljub opozorilom odločili, da jih ne opravijo. Ti zdravniki so del sistema v sestavi Ministrstva za zdravje, ki je v tem upravnem postopku nasprotna stranka. Sporno je, da ministrstvo zahteva dokaz, ki temelji na strokovnih postopkih, ki jih sami ne želijo opraviti. Podobno velja tudi za ostala dva razloga za opustitev cepljenja.

7Takšna praksa zavrženja vloge na podlagi šestega in devetega odstavka 22.a člena ZNB pa je sporna tudi zato, ker niso nikjer določeni kriteriji, po katerih ministrstvo presoja katera dokumentacija predlog podpira in katera ga ne. Tako je, kljub popolni vlogi z dokaj obsežno utemeljitvijo, v izpodbijanem sklepu kot razlog za zavrženje vloge navedeno samo, da vlagatelja nista priložila ustrezne zdravstvene dokumentacije, nič pa ni obrazloženo zakaj priložena dokumentacija ni ustrezna. Problematično je tudi to kdo in na podlagi česa odloča o tem ali je vloga popolna ali ni. Pravna služba za to nima pooblastil, če pa o tem odloča komisija za cepljenje, potem gre že za vsebinsko obravnavo predloga in je zavrženje vloge v tem primera kontradiktorno. Tožnika tako ugotavljata, da je deveti odstavek 22.a člena ZNB, v povezavi s šestim odstavkom istega člena, nezakonit, zato je treba njegovo izvajanje v prihodnje zadržati. V ta namen sodišču predlagata, da po uradni dolžnosti sproži sodne postopke za presojo devetega odstavka v povezavi s šestim odstavkom 22.a člena ZNB, do dokončne presoje pa izvajanje omenjenih določil zadrži.

8Predlagata ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno obravnavo toženki. Podredno pa predlagata, da naj sodišče o zadevi odloči samo ter po uradni dolžnosti sproži postopek zakonitosti šestega in devetega odstavka 22.a člena ZNB, do rešitve tega vprašanja pa zadrži njuno izvajanje, priglašata tudi stroške.

9Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje zakonske določbe 22.a člena ZNB. Opozarja, da sta tožnika v predlogu z dne 13. 5. 2022 kot razlog za opustitev cepljenja navedla zdravstvene razloge oz. zaradi alergije na sestavine cepiva in resne nezaželene učinke alergijo na sestavine cepiva. Toženka poudarja, da sta tožnika želela opraviti razgovor s komisijo in sta k predlogu priložila naslednje dokumente: pomanjkljivo izpolnjen predpisan obrazec, kopijo zdravstvenega kartona; Odpustnico iz porodnišnice; dokument "Delo v posvetovalnici za dojenčke, stare od 0 do 12 mesecev" in dokument "Sistematični pregledi dojenčka"; izvid Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo otrok Zdravstvenega doma ... z dne 17. 3. 2021; ambulantni karton Pediatrične kardiološke ambulante, SB ... z dne 15. 10. 2021 in laboratorijske izvide z dne 15. 12. 2020, 19. 4. 2021 in 8. 11. 2021. Vsi navedeni dokumenti so, z vidika po 22.a členu ZNB zahtevanih dokumentov, irelevantni.

10Iz priloženih dokumentov tožnikov ne izhaja, na katere sestavine cepiva je oseba alergična, ni priloženega dokazila o alergiji na sestavine cepiva, niti dokazila, kako je bila ta alergija diagnosticirana (izvid zdravnika ustrezne specialnosti, odpustnica iz bolnišnice), prav tako ni navedbe bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev cepljenja oziroma dokazila, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem (izvid zdravnika ustrezne specialnosti, odpustnica iz bolnišnice).

11V zvezi z očitki, da bi toženka morala pred cepljenjem A. A. opraviti ustrezne alergološke preiskave in jih ni, pojasnjuje, da ni institucija, ki bi se ukvarjala z zdravstvenim stanjem posameznikov s strokovno zdravstvene plati, saj je upravni organ.

12Tudi obremenilna družinska anamneza ni kontraindikacija za cepljenje. Sedmi odstavek 22.a člena ZNB določa, da se mora priložena zdravstvena dokumentacija nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo.

13V pripravljalni vlogi tožnika vztrajata pri dosedanjih navedbah.

K I. točki izreka

14Tožba je utemeljena.

15Bistvo tožbenih trditev je, da je toženka nepravilno in nezakonito zavrgla popoln predlog za opustitev cepljenja. Po mnenju tožnikov je namreč predlog popoln in primeren za obravnavo pred komisijo za cepljenje.

16O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B, ki je v devetem odstavku 22.a člena predvidela, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije predvidene v šestem odstavku 22.a člena ZNB, zavrže.

17Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga komisija za cepljenje. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe, najpozneje v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja, poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (22.c člen ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja komisije. Odločba mora vsebovati: - navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje, - razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, - časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja, - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

18V drugem odstavku 22.a člena ZNB so taksativno našteti razlogi za opustitev cepljenja. Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in z vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se lahko zdravstveno stanje take osebe trajno poslabšalo (prvi odstavek 22.a člena ZNB). Če ugotovi, da taki razlogi obstajajo, mora dati strokovno utemeljen in obrazložen predlog za opustitev cepljenja, pri čemer je zdravstvena dokumentacija osebe njegov sestavni del (četrti odstavek 22.a člena ZNB). Ker lahko glede na določbo petega odstavka istega člena dajo predlog iz prejšnjega odstavka tudi starši, so tudi sami dolžni predložiti zdravstveno dokumentacijo, saj je ta sestavni del predloga.

19Med strankama ni sporno, da tožnika dopolnitvi vloge nista priložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22.a členu ZNB. Tožnika pa izpostavljata kot problematično kdo in na podlagi česa odloča o tem, ali je vloga popolna ali ne. Pravna služba za to nima pooblastil, če pa o tem odloča komisija za cepljenje, potem pa gre že za vsebinsko obravnavo zadeve.

20Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da je po navedbi zakonskih določil in opisa poteka upravnega postopka, toženka predlog za trajno opustitev cepljenja zavrgla na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB z utemeljitvijo, da predlagatelja predlogu nista priložila zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njune navedbe glede opustitve cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem (močna reakcija na K vitamin, atopijski dermatitis, porušen imunski sistem), ki sicer predstavlja obvezno prilogo predloga za trajno opustitev cepljenja. Zaradi nepopolnosti predloga za opustitev cepljenja iz obrazložitve izhaja še, da se razgovor pred komisijo ni opravil.

21O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB (veljavnem v času odločanja toženke) je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja.

22Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga komisija. Ta po preučitvi predloga, pridobitvi morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe, najpozneje v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja, poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (22.c člen ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja komisije. Odločba mora vsebovati: - navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje, - razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, - časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja, - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

23Obrazloženo pomeni, da komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

24Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja. Organ mora namreč v primeru, da predlogu za opustitev cepljenja ne ugodi, argumentirano in konkretizirano pojasniti zakaj določena in predložena zdravniška dokumentacija in zdravstveni karton, ki izkazuje potek bolezni obravnavanega vlagatelja, ni ustrezna oziroma ni ustrezne vsebine. Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. V odgovoru na tožbo je sicer navedla, da akutne bolezni ali vročinska stanja po tretjem odstavku 22.a člena ZNB niso razlog za opustitev cepljenja, temveč za njegov odlog, vendar pa takšne dodatne obrazložitve ni mogoče upoštevati, saj skladno s sodno prakso toženka obrazložitve izpodbijane odločbe v odgovoru na tožbo ali z navedbami v upravnem sporu ne more dopolnjevati.¹

25Zdravstvena dokumentacija, ki utemeljuje predlog za opustitev cepljenja, je predvidena v šestem odstavku 22.a člena ZNB. Dokumentacija vključuje: - v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; - v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka; - v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Zdravstvena dokumentacija se mora nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo (sedmi odstavek istega člena). Če je iz 1. alineje, ki predvideva dokazilo o alergiji za sestavine cepiva in njegovo diagnozo, še mogoče na prvi pogled in brez strokovnega (medicinskega) znanja presoditi ali predlog za opustitev cepljenja takšno dokumentacijo vsebuje ali ne, to v primeru situacij iz 2. in/ali 3. alineje po presoji sodišča ni možno: nezaželeni učinki in bolezenska stanja ter dokazila zanje so lahko številni in različni, zato njihova presoja brez medicinskega znanja ni možna. Ob tem ZNB po mnenju sodišča odločevalcu ne daje podlage, da vlagateljev, potem ko so predložili zdravstveno dokumentacijo in celoten zdravstveni karton otroka, pri katerem želijo doseči opustitev cepljenja, pri tem pa posebej izpostavili, da ustrezne preiskave kljub zahtevam niso bile opravljene, ter opozarja, da ni obrazloženo, zakaj predložena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna. Ali je dokumentacija ustrezna se ugotavlja v postopku ugotavljanja dejstev, ki jih mora komisija šele ugotoviti v okviru presoje strokovnega vprašanja, za katerega se zahteva medicinsko znanje. Posledično ne gre za pravno vprašanje, kot to smiselno meni toženka, temveč je komisija tista, ki mora z medicinskega stališča oceniti in proučiti razloge podanega predloga za opustitev cepljenja, da jih lahko kasneje kot neustrezne/ustrezne označi organ odločanja. Organ odločanja namreč najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonskih določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22.c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Navedeno torej pomeni, da je komisija tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja. Komisija je v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi njenih ugotovitev pa lahko nato organ, ob upoštevanju strokovno podanih medicinskih razlogov in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.

26Zavrženje predloga tožnikov brez strokovne (medicinske) presoje dokumentacije in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve po presoji sodišča ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo v kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).

27Sodišče še dodaja, da je v skladu s preiskovalnim načelom in že temeljnim načelom materialne resnice določil ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov potrebnih za odločitev o predmetu postopka. Gre za katerakoli dejstva od katerih so odvisni meritorna odločitev ali tudi formalni sklepi.² Uradna oseba tudi ni vezana na predlog strank glede izvedbe dokazil, temveč lahko sama po uradni dolžnosti odreja kaj in kako (s katerimi dokazili) je treba dokazovati. Skladno z določili 138. člena ZUP je zato organ odločanja pred izdajo odločbe dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna in je tako treba strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

28Glede na zgoraj obrazloženo je tako po presoji sodišča v obravnavanem primeru prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj odločbe v posledici odsotnosti obrazložitve o neustreznosti zdravstvene dokumentacije, ki sta jo predlogu predložila tožnika, pri čemer lahko uradna oseba dejstva relevantna za sprejem takšne odločitve ugotovi le s strokovnim pomočnikom, ki ima ustrezno medicinsko znanje, ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar je razlog za odpravo odločbe, saj gre pri odločitvi organa za strokovno odločitev organa, ki jo bo moral sam sprejeti.

29Glede na obrazloženo je sodišče skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ odpraviti navedeno kršitev upravnega postopka in svojo odločitev ustrezno obrazložiti v izdani odločbi v skladu z 214. členom ZUP. Odločitev organa mora namreč temeljiti na dokazih in tudi materialnopravni podlagi, kar mora biti vse konkretizirano na način, da je mogoče preizkusiti, kateri so bili tisti razlogi, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi. Kadar je za presojo organa potrebno strokovno znanje, si organ pomaga s strokovnimi pomočniki, vendar mora tudi v tem primeru svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Ne more pa upravni organ opravljati presoje vprašanj, za katere nima strokovnega oziroma medicinskega znanja za vsebinsko presojo.

30Glede na obrazloženo je sodišče ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku tožnikov, izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v odločanje toženki. Ker je sodišče ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, o podrednem tožbenem zahtevku tožnikov ni odločalo. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa mora izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

31Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

32Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, sta tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnikov pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato sta po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnikoma prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).³ Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ UPRS sodba opr. št. I U 146/2021-29 z dne 21. 11. 2023.
² Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 90.
³ Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.