UPRS Sodba IV U 104/2021

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Prvostopenjski organ, Upravna enota Mozirje (v nadaljevanju organ), je z izpodbijanim aktom odobril pravni posel, sklenjen s sprejemom ponudbe med A. A. in B. B. kot prodajalcema nepremičnine s parc. št. 478/2, 1304/25, k.o. 111 O.¹, in C. C. kot kupcem (I. točka izreka), obenem pa zavrnil zahtevo za odobritev pravnega posla med navedenima prodajalcema za navedeno nepremičnino s kupci D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H. (II. - V. točka izreka). Odobritev pravnega posla pa je med navedenima prodajalcema in vsemi navedenimi kupci iz točk I. - V. izreka zavrgel za nepremičnino *83, k.o. 111 O., ter enako zavrgel posel med I. I. in J. J. kot prodajalcema in vsemi navedenimi kupci iz točk I. - V. izreka za nepremičnino 209/6, k.o. 111 O., (VI. točka izreka)². Odločil je še v VII. točki izreka, da stroški postopka niso bili zaznamovani.

2Odločitev organa je oprta na ugotovitev, da je v postopku odobritve pravnega posla prejela izjave o sprejemu ponudbe: skupno vlogo K. K., L. L., M. M., C. C., D. D., E. E., skupno vlogo F. F. in N. N. ter skupno vlogo tožnikov, ki so vsi pravočasno sprejeli ponudbo zgoraj navedenih prodajalcev v predpisanem 30 dnevnem roku od dneva, ko je bila ponudba za prodajo navedenih nepremičnin objavljena na oglasni deski.

3V nadaljevanju je organ v zakonskem 30 dnevnem roku prejel le pet vlog za odobritev pravnega posla, in sicer tožnikov (ki pri nakupu nista uveljavljala predkupne pravice), D. D. (ki pri nakupu ni uveljavljal predkupne pravice), C. C. (ki je pri nakupu uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet), E. E. in N. N. (ki sta pri nakupu uveljavljala predkupno pravico kot drug kmet) ter E. E. (ki je pri nakupu uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet). Organ je s sklepom z dne 3. 9. 2020 navedene vloge za odobritev pravnega posla združil v en postopek.

4V nadaljevanju je organ ugotovil, kot je razvidno iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine z dne 28. 8. 2020, da sta prodajani zemljišči s parc. št. *83 ter 209/6 stavbni zemljišči, organ zanju nima pristojnosti za odločanje (zato je v nadaljevanju v VI. točki izreka odobritev pravnega posla zanju zavrgel, saj ne gre za upravno zadevo v tem delu). Ugotovil pa je, da je treba speljati postopek odobritve pravnega posla za po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) za zemljišče s parc. št. 478/2, ki je delno stavbno zemljišče, delno pa kmetijsko zemljišče. Iz zemljiške knjige je razvidno, da navedena nepremičnina ni opredeljena kot zaščitena kmetija.

5Organ je v postopku opravil 4. 2. 2021 ustno obravnavo, na kateri je bila strankam dana možnost, da na podane ugotovitve organa podajo pripombe oz. predložijo dodatne dokaze, ki bi vplivali na končno odločitev. Stranke niso imele pripomb na pojasnilo, da bo organ v obsegu prodajanih stavbnih zemljišč odobritev pravnega posla zavrgel. Tožnika sta nadalje pripomnila, da so (prodajana) zemljišča v glavnem stavbna, le manjši del je kmetijsko zemljišče, zato se jima ne zdi smiselno, da se ugotavlja predkupna pravica. Organ je v zvezi s tem pojasnil, da o v celoti stavbnih zemljiščih v tem postopku ne bo odločal, o delno kmetijskem zemljišču pa je potrebno postopek prodaje speljati po določbah ZKZ. V nadaljevanju je organ pojasnil, da bo preverjal le pogoje izpolnjevanja kupcev, ki so uveljavljali predkupno pravico kot drug kmet, in sicer E. E., skupaj F. F. in N. N. ter C. C. Pri tem je ugotovil, da E. E. ter skupaj F. F. in N. N. ne izpolnjujejo pogojev za predkupno pravico kot drug kmet. Vse pogoje po 23. členu ZKZ kot predkupni upravičenec (drug kmet) pa izpolnjuje C. C., zoper to ugotovitev organa nihče ni imel pripomb. Zato je organ odobril pravni posel C. C., zavrnil pa je odobritev tistim kupcem, ki niso izkazali, da bi bili predkupni upravičenci kot drug kmet (E. E. ter F. F. in N. N.) oz. ki predkupne pravice sploh niso uveljavljali (D. D. in tožnika).

6Drugostopenjski organ (tožena stranka) je z odločbo z dne 21. 5. 2021 v 1. točki izreka zavrnil pritožbo tožnika. V 2. točki izreka pa je zavrnil zahtevo tožnikov za povračilo stroškov pritožbenega postopka. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je organ s tem, ko je zavrnil odobritev pravnega posla, sklenjenega med tožnikoma (in enako za posle, sklenjene z ostalimi kupci, razen uspelega kupca) in prodajalcema, ki se nanaša na predmetno delno kmetijsko zemljišče s parc. št. 478/2, hkrati pa odobril pravni posel, sklenjen med prodajalcema in uspelim kupcem, ter zavrgel odobritev pravnega posla med vsemi prodajalci in kupci v delu stavbnih zemljišč *83 ter 209/6, ravnal pravilno in zakonito. Ugotavlja, da gre v delu navedb tožnikov glede ugovora o pooblastilu za prodajo in glede spornosti mandatnega odnosa C. C. (ter glede popolnosti pooblastila in s tem povezano popolnost podane izjave o sprejemu ponudbe) za nedopustno novoto, saj tega nista ugovarjala tekom postopka.³ Pripominja pa sicer, da iz dokumentov zadeve izhaja, da je predmetno ponudbo v imenu prodajalcev podala njihova pooblaščenka, da sta to ponudbo v zakonitem roku sprejela tako tožnika kot tudi pooblaščenec C. C., da sta oba sprejemnika ponudbe podala vsak svojo vlogo za odobritev pravnega posla, da je C. C. izkazal predkupno pravico kot drug kmet in s tem izkazal prednost pri nakupu zadevnih nepremičnin pred tožnikoma, ki predkupne pravice nista niti uveljavljala. Pojasnjuje pa še, da ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč in njen sprejem predstavljata materialni dejanji v postopku (upravne) odobritve pravnega posla in (še) ne pomenita začetka tega postopka. Ta se začne šele z vlogo stranke za takšno odobritev, v konkretnem primeru 18. 8. 2020. Tako se izjava o sprejemu ponudbe ne šteje kot vloga v (ožjem) smislu upravnega postopka, pač pa kot vloga, ki ne more biti podvržena pravilom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kot to zatrjujeta tožnika (pooblastilo za sprejem ponudbe, popolnost izjave, pravočasnost izjave). Enako velja za ponudbo (pooblastilo zanjo). V smislu določb ZKZ je tako bistveno zgolj to, da je bila ponudba podana na predpisan način in na tak tudi sprejeta. Iz dokumentov konkretne zadeve nesporno izhaja, da je bila podana ponudba za prodajo predmetnih zemljišč 30. 6. 2020 in še isti dan objavljena z objavo na oglasni deski organa. Po oceni drugostopnega organa je navedena ponudba pravilna in zakonita. Iz dokumentov konkretne zadeve nadalje nesporno izhaja, da je predmetno ponudbo 29. 7. 2020 (med drugimi) sprejel tudi pooblaščenec C. C., njegov brat D. D. Drugostopni organ z vpogledom v podpise enega in drugega, kot izhajajo iz uporabljenih dokumentov, ocenjuje, da je podpis D. D. na izjavi o sprejemu ponudbe z dne 29. 7. 2020 avtentičen, kakor je tudi avtentičen podpis C. C. na pooblastilu z dne 29. 7. 2020. Navedbe tožnikov, da gre v konkretnem primeru (sprejemu ponudbe s strani C. C.) za zlorabo nakupa, na način da bi njegov pooblaščenec (D. D.) dejansko razpolagal z predmetnimi nepremičninami, ob dejstvu, da njemu predmetni pravni posel ni bil odobren, pa po oceni drugostopnega organa ne vzdrži resne pravne presoje.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

7Tožnika vlagata tožbo zoper navedeno odločitev in v njej uveljavljata neustreznost ponudbe za prodajo zemljišča (ponudbi ni bilo predloženo pooblastilo pooblaščenke prodajalcev, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka), neustreznost vloge za odobritev pravnega posla s strani C. C. (izjava o sprejemu ponudbe, ki jo je zanj vložila tretja oseba, domnevno njegov brat D. D., ne vsebuje vseh predpisanih sestavin; obrazec vloge ni ustrezno izpolnjen, ni navedbe pooblaščenca, organ je obrazec zmotno štel kot izjavo C. C. za sprejem ponudbe; v upravnem spisu se sicer nahaja domnevno pooblastilo C. C. z dne 29. 7. 2020 D. D., vendar je nedoločno, podpis pooblastitelja pa na pooblastilu ni overjen; pooblastilo je po oceni tožnikov nepristno, tožnika podajata primerjalni prikaz podpisa C. C. na pooblastilu z njegovimi drugimi podpisi; zastopanje po osebi brez ustreznega pooblastila pa je bistvena kršitev upravnega postopka). C. C. bi moral najkasneje do 30. 7. 2020 predložiti popolno izjavo, lastnoročno podpisano oz. predložiti popolno pooblastilo v tem roku, njegovo vlogo bi moral organ zavreči kot nepopolno. Ugovarja zlorabi nakupa, saj ima D. D., brat C. C., interes za nakup zadevnih nepremičnin, smatra, da je status kmeta C. C. zlorabil za nakup zadevnih nepremičnin, katerih formalni lastnik bi postal C. C., dejansko pa bi z nepremičnino razpolagal D. D. Status kmeta, ki ga ima C. C., ni sporen, vendar pa je ta v postopek vstopil šele 18. 8. 2020 s podajo vloge za odobritev pravnega posla, kar je po izteku roka za sprejem ponudbe. C. C. je zato organ neupravičeno podelil status stranke v postopku. Za nično se izreče odločba, ki je posledica nedovoljenega dejanja. Iz zapisa organa ni razvidno, da je bila izjava C. C. vložena po pooblaščencu in kdo je ta bil ter ali je imel ustrezno pooblastilo. Posledično je zmotno tudi stališče tožene stranke, da je bila ponudba podana na predpisan način. Na nepodajo pooblastila za zastopanje bi moral organ paziti po uradni dolžnosti, avtentičnost podpisov bi bilo mogoče preveriti le z izvedencem grafološke stroke, ne more zadostovati pavšalna navedba tožene stranke, da so podpisi avtentični. Predlagata, da sodišče odpravi prvo- in drugostopno odločbo.⁴ Priglašata tudi stroške postopka.

8Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na obrazložitev svoje odločbe. Navaja še, da podpisa na izjavi pooblastila kot na izjavi o sprejemu ponudbe nista bila sporna za C. C., kot je razvidno tudi iz zapisnika ustne obravnave, zato ju je organ tudi pravilno štel za avtentična.

9Sodišče je o vloženi tožbi obvestilo tudi prizadete stranke I. I. in J. J., A. A. in B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in N. N., ki pa niso podali odgovora na tožbo.

Odločanje po sodnici posameznici in oprava glavne obravnave

10Sodni senat je 8. 11. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Nobena od stranka v zvezi z navedenim v postopku ni podala pripomb.

11Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 10. 1. 2023, kjer je sodišče vpogledalo v in prebralo vse listine upravnega spisa zadeve ter v listinske priloge strank, predložene v spis, in sicer A1 do A15 tožnikov in C1 do C2 prizadetih strank A. A. in B. B.

12Zavrnilo pa je dokazna predloga tožnikov z zaslišanjem tožnikov in prič - prizadetih strank A. A. in B. B., I. I. in J. J., C. C., D. D. ter priče O. O. Po pozivu sodišča z dnem 10. 11. 2022, o čem naj bi tožnika in navedene osebe izpovedale, tožnika - kljub opozorilu, da če tega v roku 8 dni (podanega zaradi razpisa naroka 15. 12. 2022 in eventualnega (pravočasnega) vabljenja strank in prič na zaslišanje na tem naroku; narok je bil sicer zaradi predloga tožnikov in njunega odvetnika dvakrat še preložen) ne bosta storila, bosta to lahko storila le na naroku, če tega predhodno brez svoje krivde nista mogla navesti oz. če dopustitev tega po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, nista substancirala navedenih dokaznih predlogov ne v danem roku in ne niti na samem naroku 10. 1. 2023 (na naroku je sodišče tožnika tudi obvestilo o nesubstanciranih dokazih po pozivu sodišča, ko je pojasnjevalo razloge zavrnitve teh dokaznih predlogov). Že zato je izvedbo navedenih zaslišanj sodišče skladno z 286.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo, saj mora stranka najprej zatrditi, o čem naj bi stranki in predlagane priče izpovedali, da se lahko dokazni predlogi v namen izkazovanja zatrjevanih dejstev tudi izvajajo. Poleg tega sta te dokazne predloge (nesubstancirano) navedla tožnika pod vsemi tožbenimi ugovori v zvezi s pomanjkljivo podajo ponudbe in sprejema ponudbe (vključno s pomanjkljivim pooblastilom) C. C., za katere je tožena stranka ugotovila, da gre za nedopustne novote. Ker sodišče ocenjuje, da je to stališče tožene stranke pravilno, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, je - četudi bi sodišče štelo, da tožnika predlagata zaslišanje navedenih oseb v zvezi s temi svojimi tožbenimi ugovori, zato zavrnilo izvedbo teh dokazov kot prepoznih tudi na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ter 238. členom ZUP.

13Sodišče pa je zavrnilo tudi izvedbo sicer predhodno substanciranega dokaznega predloga - imenovanje izvedenca grafološke stroke, ki naj bi na podlagi primerjave podpisov izdelal ustrezno strokovno mnenje o tem, ali je podpis na pooblastilu z dne 29. 7. 2020 podpis C. C., ter nato še zaslišanje tega izvedenca. Tudi navedbe o neprimernem pooblastilu C. C. je tožena stranka ocenila kot nedovoljeno novoto. Ker sodišče ocenjuje, da je to stališče tožene stranke pravilno, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, je zato zavrnilo izvedbo teh dokazov kot prepoznih tudi na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ter 238. členom ZUP.

K I. točki izreka

14Tožba ni utemeljena.

15Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem in drugostopenjskem aktu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

16Pogoje in postopek prodaje kmetijskih zemljišč določa ZKZ kot specialni predpis. Posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči ureja ta zakon v III. poglavju (od 17. do 25. člena ZKZ). Te posebnosti so zlasti: postopek prodaje preko ponudbe, ki mora biti objavljena na način, predpisan v 20. členu ZKZ, postopek sprejema ponudbe za prodajo, določen v 21. členu ZKZ, ter postopek odobritve pravnega posla, določen v 22. členu ZKZ, v katerem pa je treba upoštevati posebnosti prometa z zaščitenimi kmetijami (18. člen ZKZ), pogoje za odobritev oziroma neodobritev pravnega posla oziroma za izdajo potrdila, da odobritev ni potrebna (19. člen ZKZ), ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen ZKZ). S temi določbami, ki določajo omejitve v zvezi s prometom kmetijskih zemljišč, zakonodajalec uresničuje v drugem odstavku 71. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) določeno posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Z zakonom določena omejitev pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je namreč namenjena usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije, saj se na ta način zagotavlja socialna, ekološka in gospodarska funkcija lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih (67. člen Ustave). Zato je promet s kmetijskimi zemljišči omejen in mogoč le v skladu s pravili, ki jih določa zakon.⁵

17V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev temelji na nesporni ugotovitvi, da ima uspeli kupec status kmeta ter da je uveljavljal prednostno pravico v postopku kot drug kmet, tožnika pa prednostne pravice v postopku nista uveljavljala. Nesporno je bila ponudba za prodajo zemljišč objavljena na oglasni deski UE Mozirje. Med strankami pa je sporno, ali je ponudba prodajalcev sploh veljavna (zaradi hkratne zatrjevane nepredložitve pooblastila pooblaščenca prodajalcev) in ali je veljavna zahteva za odobritev posla s strani C. C. (ker naj ne bi njegov pooblaščenec za podajo izjave o sprejemu ponudbe imel popolnega pooblastila oz. ker obrazec za izjavo o sprejemu ponudbe ni pravilno izpolnjen, s tem pa posledično ni moglo priti do odobritve takega posla), v zvezi s čimer vse tožena stranka ugovarja prekluzijo.

18Tožnika sicer ne prerekata ugotovitev tožene stranke o tem, da v upravnem postopku nista ugovarjala ustreznosti pooblastila za prodajo (niti na ustni obravnavi) ter da v upravnem postopku tudi tožnika nista opozorila na spornost mandatnega razmerja med C. C. in D. D. v upravnem postopku, zaradi česar so posledično po mnenju tožene stranke neutemeljene tudi vse navedbe tožnikov, ki se nanašajo na popolnost takšnega pooblastila in na ta način vezano popolnost in pravočasnost podane izjave o sprejemu ponudbe C. C.⁶ Tožnika niti v pritožbi nista obrazložila, zakaj novih dejstev, ki so obstajala že med postopkom na prvi stopnji, nista navedla že v postopku na prvi stopnji (tega nista storila niti v tožbi)⁷. Poleg tega tožnik niti ni zatrjeval, da v upravnem postopku ne bi imel možnosti zaprositi za vpogled v spis, pri čemer iz dokumentov zadeve ne izhaja, da bi imel tožnik na samo ponudbo oz. na sprejem ponudbe C. C. pripombe, ki bi se ujemale s pritožbenimi in tožbenimi navedbami, ampak so prvič navajane v pritožbi.

19Skladno s tretjim odstavkom 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva ali nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti na obravnavi. Zato sodišče ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko navedenih očitkov tožnikov o pomanjkljivosti ponudbe zaradi nepredloženega pooblastila prodajalcev ter sprejema ponudbe s strani pooblaščenca C. C. (in njegovega (pomanjkljivega) pooblastila) skladno z 238. členom ZUP ni mogel upoštevati, saj sta jih tožnika prvič navedla šele v pritožbi, brez pojasnila, zakaj tega prej nista mogla storiti, četudi so ta dejstva obstajala že v času upravnega postopka, v katerem sta tožnika sodelovala.

20Sodišče še pripominja glede tožnikove navedbe, da gre v navedenem za bistveno kršitev postopka, na katero bi organ moral paziti po uradni dolžnosti, da je organ vezan pri odločitvi na trditve strank (prvi odstavek 140. člena ZUP; pri čemer je nesporno, da tožnika o zatrjevani nepopolnosti ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe C. C. (ter nepopolnosti njegovega pooblastila D. D.) nista podala pripomb v upravnem postopku na prvi stopnji), in nadalje, da pazi po uradni dolžnosti pritožbeni organ na bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (drugi odstavek 247. člena ZUP), pri čemer so te po 237. členu ZUP med drugim tudi, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka v postopku, ta možnost ni bila dana, ali če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe oz. če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oz. če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila. Vse to pa bi lahko pritožbeni organ presojal (tudi po uradni dolžnosti), če bi tožnik pravočasno v upravnem postopku na prvi stopnji zatrjeval dejstva, iz katerih bi take kršitve lahko izhajale. Ta je tožnik navedel šele v pritožbi in torej prepozno glede na 238. člen ZUP, zato jih tožena stranka pravilno ni upoštevala.

21Zaradi navedenega sodišče v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ni postavilo izvedenca grafologa, da bi ugotavljal pristnost podpisov na pooblastilu D. D., in ga ni o tem zaslišalo. Iz enakega razloga pa sodišče tudi ni izvedlo zaslišanja tožnikov ter predlaganih prizadetih strank A. A. in B. B., I. I. in J. J., C. C., D. D. ter priče O. O. (ki jih sicer tudi ni izvedlo zaradi razloga nesubstanciranosti po pozivu sodišča). Vse navedene dokazne predloge je tožnik namreč predlagal prvič šele v tožbi v upravnem sporu, čeprav je trditve o tem zatrjeval že v pritožbi, ne pa tudi v upravnem postopku na prvi stopnji.

22Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Kot že navedeno, med strankama ni sporno, da sta tožnika sodelovala na ustni obravnavi ter da navedenih ugovorov nista podala v postopku na prvi stopnji. Tožnik tudi vse do podaje zaključne besede ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe (52. člen ZUS-1), še v zaključni besedi pa je pojasnil le, da prej ni bil seznanjen s temi kršitvami (vendar sodišče dodaja, da ne brez svoje krivde, saj ni navajal ovir, da ne bi prej mogel pogledati v upravni spis). To pa pomeni, da predstavljajo na 10. strani tožbe navedeni dokazi nedopustno tožbeno novoto, ker jih je prvič navedel šele v upravnem sporu. Zato jih sodišče pri odločanju v tem upravnem sporu v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 tudi ni upoštevalo.

23Glede na navedeno sodišče tudi ugotavlja, da tožnika (z nepravočasnimi navedbami in prepoznimi (ter nesubstanciranimi) dokazi, kot že navedeno predhodno, nista izkazala, da bi bile podane okoliščine po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP⁸, zaradi katerih bi bilo treba ugotoviti ničnost izpodbijanega upravnega akta.

24Sodišče pa sicer pripominja, da četudi ob sami ponudbi ne bi bilo predloženo še pooblastilo prodajalcev (pa se to sicer nahaja v upravnem spisu, podpisano s strani vseh 4 prodajalcev, v upravnem sporu pa ga je predložil tudi tožnik kot prilogo A12, tako da sodišče sledi kot pravilni ugotovitvi tožene stranke iz drugostopne odločbe, da iz dokumentov konkretne zadeve nesporno izhaja, da je predmetno ponudbo v imenu prodajalcev podala njihova pooblaščenka), pa je na ustni obravnavi 4. 2. 2021 sodelovala pooblaščenka prodajalcev, navedeno je na zapisniku, da jih zastopa po pooblastilu (s tem bi sicer konkludentno naknadno prodajalci tudi odobril podano ponudbo, če prej ne bi bila popolna), pa nihče od prisotnih, vključno s tožnikoma, ni ugovarjal navedeni ponudbi o prodaji oz. pooblastilu pooblaščenke prodajalcev, na isti ustni obravnavi pa je bil prisoten tudi C. C., ki ni podal pripomb glede svojega sprejema ponudbe (tako da bi, četudi bi držale navedbe o nepravilnem pooblastilu D. D. oz. nepopolni podaji sprejema ponudbe, s tem konkludentno naknadno tudi odobril sprejem ponudbe), ob navedenih okoliščinah pa organ ni imel niti razlogov, da bi ugotavljal, da ponudbe ni bila podana s pooblastilom oz. da sprejem ponudbe C. C. ni bil ustrezen oz. da njegovo pooblastilo D. D. za sprejem ponudbe ni bilo popolno.

25Tožnik sicer izrecno ne podaja ugovorov v zvezi s sklepom v VI. točki izreka izpodbijanega akta. Sodišče to odločitev - zavrženje odobritve pravnega posla za parc. št.*83 (med prodajalcema A. A. in B. B. ter vsemi kupci) ter parc. št. 209/6 (med prodajalcema I. I. in J. J. ter vsemi kupci) ocenjuje kot pravilno in zakonito. Navedeni zemljišči sta namreč stavbni zemljišči, pri čemer pa je poseben postopek prodaje po ZKZ predviden po 20. členu ZKZ za (vsaj delno) kmetijska oz. gozdna zemljišča, ne pa za izključno stavbna zemljišča. Se pa lahko ta prodajajo skupaj (t.i. paketna prodaja, kot v konkretni zadevi, ko so se tri zemljišča, od tega dve izključno stavbni, prodajali po skupni ceni 50.000,00 EUR) s takimi zemljišči, za katera pa je predviden poseben postopek prodaje po ZKZ. Skladno s 129. členom ZUP pa je organ v delu zahtevo za prodajo izključno stavbnih zemljišč pravilno s sklepom zavrgel, saj v tem delu ne gre za upravno zadevo.

26Glede ugovora tožnikov o tem, da gre za prevaro pri nakupu zaradi motiva D. D., da bi s prodajanimi nepremičninami razpolagal, kar naj bi uresničil preko nakupa zadevnih nepremičnin s strani C. C., sodišče pripominja, da so to ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ.

Sklepno

27Sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je C. C. kot drug kmet prednostni upravičenec po prvem odstavku 23. členu ZKZ glede na tožnika, ki predkupne pravice v postopku nista uveljavljala (in tudi glede na preostale kupce, ki prav tako ali niso v postopku uveljavljali predkupne pravice ali pa so jo, pa je niso izkazali, kot že prej obrazloženo). Ugovorov o nepravilni ponudbi oz. nepravilnem sprejemu ponudbe s strani C. C. tožena stranka pravilno kot prepoznih ni upoštevala. Posledično je organ v zvezi s sprejeto ponudbo C. C. pravilno odobril pravni posel med njim in prodajalcema ter posledično pravilno zavrnil odobritev posla med prodajalcema in tožnikoma (ter med prodajalcema in ostalimi kupci), saj lahko organ na podlagi 22. člena ZKZ odobri le en pravni posel glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Pravilno pa je zavrgel tudi odobritev posla med prodajalci in vsemi kupci glede prodaje izključno stavbnih zemljišč s parc. št.*83 in 209/6.

28Ker je sodišče tako presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

29Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi namreč vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Prodajalca sta solastnika navedene nepremičnine, in sicer vsak do 1/2, tako da je z odobritvijo pravnega posla kupec C. C. postal lastnik zadevne nepremičnine do celote.
² Prodajalca sta sicer solastnika vsak do 1/2 tudi za prodajano nepremičnino parc. št. *83, k.o. 111 O., I. I. in J. J. pa sta vsak do 1/2 solastnika prodajane nepremičnine parc. št. 209/6, k.o. 111 O. Vse prodajane nepremičnine so se prodajale skupaj in v celoti za ceno 50.000,00 EUR. Skupna ponudba prodaje je bila objavljena na oglasni deski UE Mozirje 30. 6. 2020, rok za sprejem ponudbe je bil do vključno 30. 7. 2020. Sodišče pripominja, da v nadaljevanju pri vseh obravnavanih nepremičninah ne bo navajalo poleg parc. št. še k.o., saj gre za nepremičnine, ki se nahajajo vse v isti k.o., tj. 111 O.
³ Tožnika sta namreč v pritožbi prvič navajala, da ponudbi ni bilo predloženo pooblastilo prodajalcev pooblaščenki, neustrezna pa je tudi izjava o sprejemu ponudbe C. C. Prvič podajata tudi nadaljnje ugovore, in sicer, da je pooblastilo C. C. za navedeni sprejem ponudbe nedoločno, ni niti razvidno, kdo je podpisan kot pooblaščenec in ga zato ni mogoče šteti za pooblastilo za sprejem zadevne ponudbe. Menita tudi, da izjave o pooblastilu ni podpisal C. C., temveč je to storil nekdo tretji, do tega zaključka pa sta prišla na podlagi primerjav podpisov C. C. Ta je šele 18. 8. 2020 vložil vlogo za odobritev posla, kar pa je že po izteku roka za podajo izjave o sprejemu ponudbe. Ugotavljata še zlorabo nakupa, saj navajata nagibe za nakup zadevnih nepremičnin D. D, ki je svoj interes za nakup teh uresničil preko brata C. C., ki ima status kmeta.
⁴ Sodišče pripominja, da je v postopku kot izpodbijani akt štelo le prvostopni akt, saj drugostopenjska odločba namreč ne spreminja pravic, pravnih obveznosti ali koristi, določenih s prvostopenjskim aktom, temveč ga le potrjuje z zavrnitvijo pritožbe tožnikov, zato jo po določbah Zakona o urpavnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dopustno izpodbijati.
⁵ Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 143/2013 z dne 24. 9. 2014, 8. točka obrazložitve.
⁶ Sodišče pripominja, da iz zapisnika o ustni obravnavi z dne 4. 2. 2021 v upravnem spisu izhaja, da je uradna oseba med drugim izrecno navedla, da je na naroku prisotna O. O., pooblaščenka prodajalcev, ki zastopa vse 4 prodajalce po pooblastilu.
⁷ Prvič je pooblaščenec tožnikov šele na naroku 10. 1. 2023, in to po sklenitvi dokazovanja v zaključni besedi navedel, da sta se tožnika z ravnanji predkupnega upravičenca seznanila šele po vpogledu v upravni spis, zato sta vse relevantne navedbe podala v pritožbi, saj prej z navedenimi dejstvi nista bila seznanjena.
⁸ Iz te določbe izhaja, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja.