VSM Sklep I Cp 795/2024

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe z dne 28. 9. 2022 (I. točka izreka), spremenilo sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju II N 223/2020 z dne 22. 4. 2021 v III. točki tako, da sta od 15. 4. 2022 dalje predlagatelj in nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino za mld. A. A. in mld. B. B., in sicer predlagatelj v znesku 90,00 EUR mesečno za mld. A. A. ter 60,00 EUR mesečno za mld. B. B., nasprotna udeleženka pa v znesku 70,00 EUR mesečno za mld. A. A. ter 50,00 EUR mesečno za mld. B. B., preživnina pa se plačuje na transakcijski račun drugega starša (II. točka izreka). V presežku je zavrnilo predlagateljev predlog z dne 13. 4. 2022 (III. točka izreka), sklenilo, da pritožba zoper II. in III. točko izreka sklepa ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, razen stroškov in nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije otrok in mladostnikov v višini 1.414,67 EUR, ki jih krijeta udeleženca vsak do ene polovice (V. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep vlagata pravočasni pritožbi oba udeleženca postopka.

3Predlagatelj s pritožbo izpodbija I., II., III. in IV. točko izreka citiranega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in o zadevi samo odloči oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter ga vrne v ponovno odločanje drugemu sodniku, in sicer iz razloga dvoma v nepristranskost sodnika C. C. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo pridobitne in premoženjske zmožnosti udeležencev, da bi moralo glede na dejstvo, da mld. otroka ¾ časa preživita pri njem in da je na njem glavnina bremena varstva in vzgoje obeh otrok, plačilo preživnine naložiti zgolj nasprotni udeleženki, in sicer v višini 90,00 EUR za vsakega otroka. Izpostavlja, da preživninskih obveznosti ni dopustno pobotati, kot je storilo sodišče prve stopnje. Sodišče je v 21. točki obrazložitve napačno zapisalo, da predlagatelj prejema nadomestilo za brezposelnost v višini 1.189,56 EUR neto, saj dejansko prejema prihodke v nižji višini, s tem pa je tudi odločitev prve stopnje protispisna in predstavlja bistveno kršitev tako po 14. kot po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da se otroški dodatek iz Avstrije, ki ga prejema nasprotna udeleženka, obravnava drugače kot otroški dodatek v Sloveniji in nima narave socialnega transferja. Sodišču prve stopnje očita nepravilno porazdelitev preživninskega bremena. Graja tudi odločitev o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe, saj bi moralo sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločiti, ne pa se, ne pa svoje zavrženje predloga začasno za izdajo začasne odredbe utemeljevati s tem, da je sprejelo odločitev, da pritožba ne zadrži izvršitve. Priglaša pritožbene stroške.

4Nasprotna udeleženka se v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagatelja zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

5Nasprotna udeleženka s pritožbo napada II., IV. in V. točko izreka izpodbijanega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Graja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo določiti preživnine že od vložitve predloga dalje, saj sta otroka vsaj do 1. 4. 2023 čas pri vsakem od staršev dejansko preživljala drugače, kot je bilo do določeno z začasno odredbo iz maja 2022, ugotovitev sodišča prve stopnje, da otroka od 13. 4. 2022 pri predlagatelju preživita približno 75 % časa, kot je bilo določeno z začasno odredbo, pa je zmotna, saj sta do 1. 4. 2023 namreč starša za otroka skrbela v enakih deležih. V zvezi s tem je ugotovitev sodišča prve stopnje v nasprotju s tem, kar izhaja iz samih listin, zato je podana protispisnost. Poleg tega je bistveno spremenjena okoliščina izgube zaposlitve s strani predlagatelja nastopila šele 31. 3. 2024, ne pa že 15. 4. 2022 (pri tem se sklicuje na 19. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato bi bilo treba spremembo preživnine določiti šele od 1. 4. 2024 dalje. Graja, da je izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je sodišče določilo preživninsko breme od 15. 4. 2022, zato je obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi napačno porazdelilo preživninsko breme, to pa je posledica tega, ker je napačno ugotovilo, da otroka pri predlagatelju preživita 75 % časa. Sodišče prve stopnji tudi pravilno ugotovilo pridobitnih in premoženjskih zmožnosti predlagatelja, ki so višje. Porazdelitev preživninskega bremena je nepravilna in bi sodišče prve stopnje moralo plačilo preživnine naložiti zgolj predlagatelju, saj nasprotna udeleženka glede na svoje izrazito nižje prihodke svoj del preživljanja prispeva s preživljanjem otrok v okviru lastnega gospodinjstva, ko sta pri njej. Napačna je tudi odločitev v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa, da pritožba ne zadrži izvršitve, saj je mogoče tako odločitev sprejeti zgolj, če je ogrožena korist otrok, ne pa v primeru, ko gre za skrb za premoženjsko stanje predlagatelja, kot je utemeljilo sodišče prve stopnje. Na koncu sodišču prve stopnje očita, da ji ni vročilo vloge predlagatelja z dne 16. 5. 2024 pred izdajo izpodbijanega sklepa, da bi se lahko o njem izjavila, čeprav je predlagatelj v njej navajal nova dejstva in predložil nove dokaze, s tem pa ji je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

6Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe nasprotne udeleženke. Priglaša pritožbene stroške.

7Pritožbi sta utemeljeni.

8Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

9Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sicer ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da pa je sodišče zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in delno napačno uporabilo materialno pravo, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

10Sodišče druge stopnje o tej zadeva odloča že drugič, saj je s sklepom I Cp 965/2023 z dne 30. 1. 2024 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje II N 102/2022 z dne 19. 10. 2023 v II., III., IV., V. in VI. točki izreka (gre za ista vprašanja, o katerih je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom) ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker odločitve glede določitve višine preživnine in glede naložitve plačevanja preživnine od vložitve predloga ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče na tem mestu izpostavlja, da zadeve sodišču prve stopnje ni vrnilo v nov postopek, temveč mu je naložilo zgolj ponovno odločanje, saj bi lahko ugotovljeno pomanjkljivost odpravilo zgolj z novo izdelavo sklepa, v katerem bi navedlo razloge o odločilnih dejstvih oziroma odpravilo protislovja v obrazložitvi. To pomeni, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba razpisati novega naroka za glavno obravnavo, ker pa je to storilo in 8. 5. 2024 opravilo narok za glavno obravnavo, pa bi moralo dosledno upoštevati vse procesne garancije, tudi pravico do izjave.

11V predmetni zadevi je treba odločiti zgolj še o predlogu za spremembo preživnine in predlog glede izdaje začasne odredbe o preživnini.

12Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja in starša mld. otrok A. A., roj. 28. 2. 2017, in B. B., roj. 12. 4. 2019, ki sta se po razpadu njune zveze s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju II N 223/2020 z dne 22. 4. 2021 dogovorila glede varstva in vzgoje skupnih otrok, stikov in preživnine (in sicer: skupno starševstvo, naslov otrok pri materi, stiki po dogovoru, predlagatelj plačuje preživnino v znesku 150,00 EUR). V predmetni zadevi je predlagatelj dne 12. 4. 2022 vložil predlog za spremembo naslova otrok, stikov in preživnine, istega dne pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe glede spremembe naslova otrok in določitve stikov. Sodišče prve stopnje je dne 10. 5. 2022 izdalo začasno odredbo glede stikov. Predlagatelj je dne 28. 9. 2022 vložil nov predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer glede plačevanja preživnine, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo šele z izpodbijanim sklepom (in ga zavrglo). Tekom postopka sta udeleženca (in sicer 16. 8. 2023) sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da še naprej izvajata skupno starševstvo, glede naslova otrok (in sicer na naslovu očeta), načinu izvrševanja skupnega starševstva (otroka bosta pri predlagatelju vsak delovnik in vsak tretji vikend, pri nasprotni udeleženki pa vsako sredo med 16.00 in 18.00 uro ter dva zaporedna vikenda v mesecu) in glede izbire osnovne šole za mld. A. A. (Osnovna šola S.).

13Pritožbeno ni sporno, da so pogoji za spremembo preživnine podani, ker so se od zadnje določitve preživnine (v letu 2021) bistveno spremenile okoliščine, pritožbeno sporno je, kdaj so te bistveno spremenjene okoliščine nastopile, ali je z izpodbijanim sklepom določena preživnina ustrezna, ali so bile udeležencema kršene procesne pravice, ali so bili podani pogoji za izvršljivost pred pravnomočnostjo ter pogoji za zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe glede preživnine.

14Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so se po zadnji določitvi preživnine s sodno poravnavo z dne 22. 4. 2021, s katero je bilo določeno skupno starševstvo, stiki z nasprotnim udeležencem in obveznost predlagatelja, da plačuje preživnino v mesečni višini 150,00 EUR za vsakega otroka, okoliščine bistveno spremenile, ker sta ob določitvi preživnine leta 2021 mld. otroka večino časa preživela pri nasprotni udeleženki, že vse od vložitve predloga v predmetni zadevi (oziroma še celo prej, vse od 19. 3. 2022) pa mld. otroka večino časa preživita pri predlagatelju. Sodišče prve stopnje je mesečne potrebe otrok ocenilo na 430,00 EUR za A. A. in 378,00 EUR za B. B. in upoštevajoč, da ima predlagatelj bistveno višje prejemke od nasprotne udeleženke, ki je prejemnica denarne socialne pomoči v višini 600,00 EUR in delazmožna, določilo, da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino v višini 120,00 EUR mesečno za oba otroka, predlagatelj pa upoštevajoč, da plačuje v celoti mesečne anuitete (v višini 350,00 EUR) za kredit za hišo, v kateri živi nasprotna udeleženka, čeprav sta solastnika navedene hiše oba, ter da sam krije stroške gospodinjstva, v okviru katerega preživlja mld. otroka, ki pri njem preživita 75 % časa, 150,00 EUR (kot izhaja iz 19., 20. in 21. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je v 24. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi podalo razloge, zakaj pritožba ne zadrži izvršitve, in sicer ker je že od leta 2021 do leta 2024 zoper predlagatelja tekla izvršba zaradi plačila preživnine in bi v primeru nadaljevanja te izvršbe predlagatelj težko preživljal mld. otroka. V isti točki obrazložitve je tudi pojasnilo, da je predlog za izdajo začasne odredbe glede plačevanja preživnine zavrglo iz razloga, ker je določilo, da je izpodbijani sklep izvršljiv še pred pravnomočnostjo. Pojasnilo je tudi, da je preživnino določilo od 15. 4. 2022, ker je bil to dan vložitve predloga (22. točka obrazložitve).

15Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zato pritožbeno zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.¹ Napačno je predlagateljevo pritožbeno naziranje, da je navedena kršitev podana, ker je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo njegove premoženjske in pridobitne zmožnosti. Ta navedba namreč predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

16Neutemeljena so pritožbena izvajanja udeležencev o protispisnosti (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).² Tosmerna pritožbena izvajanja nasprotne udeleženke so neutemeljena, ker niso konkretizirana,³ saj predlagateljica zgolj pavšalno navaja, da je ugotovitev sodišča o tem, da otroka 75 % časa preživljata pri predlagatelju v nasprotju z listinami, ki pa jih ne konkretizira. Tosmerna pritožbena izvajanja predlagatelja pa so neutemeljena zato, ker sodišče v 21. točki obrazložitve ni zapisalo, da prejema predlagatelj nadomestilo za brezposelnost v neto znesku 1.189,56 EUR, kot navaja predlagatelj v pritožbi, temveč je navedlo zgolj 1.189,56 EUR, pri tem pa se ni opredelilo, ali gre za bruto ali neto znesek (poleg tega pa predlagatelj niti ne navede, iz katerih listin naj bi izhajalo nasprotje z vsebino obrazložitve).

17Sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožbenih izvajanj predlagatelja, ki se nanašajo na njegove prihodke v septembru 2024, saj niso zajeti s časovnimi mejami pravnomočnosti, ki se raztezajo do zaključka zadnjega naroka za glavno obravnavo (ki je bil v predmetni zadevi končan 8. 5. 2024).

18Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbeni graji nasprotne udeleženke, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker ji sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo predlagateljeve vloge z dne 16. 5. 2024, da bi se lahko o njem izjavila, čeprav je predlagatelj v njej navajal nova dejstva in predložil nove dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti⁴ in še pred njeno izdajo vso procesno gradivo vročiti udeležencem postopka (pravica do informacije), da se lahko o njem izjavijo (pravica do izjave, tudi glede rezultatov dokazovanja); tako mora sodišče postopati celo v primeru, če so dokazi nebistveni (nerelevantni) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo.⁵ Toliko bolj (a fortiori) je treba listinske dokaze vročiti v odgovor udeležencu postopka, če se sodišče na te dokaze opre.⁶ V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje dne 8. 5. 2024 izvedlo narok za glavno obravnavo, na katerem je zaslišalo oba udeleženca postopka, nato pa udeležencema sporočilo, da si bo v nadaljnjem dokaznem postopku pridobilo podatke o prihodkih obeh udeležencev in da bo hkrati oba pozvalo, naj v okviru edicijske dolžnosti sodišču v roku 8 dni sama predložita izpiske iz svojih transakcijskih računov za obdobje zadnjih 6 mesecev, predlagatelja pa še dodatno pozvalo na predložitev odločbe Zavoda za zaposlovanje, in da bo po prejemu teh podatkov sprejelo odločitev; na koncu naroka je sprejelo sklep, da je zadeva zrela za odločitev. Oba udeleženca sta pozivu sodišča sledila, sodišče prve stopnje pa je vlogo predlagatelja z dne 16. 5. 2024 skupaj s prilogami vročilo nasprotni udeleženki šele skupaj z izpodbijanim sklepom, v obrazložitvi sklepa pa se je sklicevalo na listine (priloge A35 do A39) iz navedene vloge (kot izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da bi bilo takšno postopanje sodišča prve stopnje dopustno zgolj v primeru, če bi se udeleženca postopka vročitvi in obravnavanju pozneje vloženih vlog in listinskih dokazov v skladu z drugim odstavkom 291. člena ZPP⁷ odpovedala.⁸ Vendar v predmetni zadevi za tak primer ne gre, saj se nasprotna udeleženka temu ni odpovedala. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

19Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje še do nekaterih pritožbenih materialnopravnih naziranj udeležencev postopka.

20Nasprotna udeleženka nima prav, da so bistveno spremenjene okoliščine, ki utemeljujejo spremembo preživnine, nastopile šele 1. 4. 2024, t.j. po predlagateljevi izgubi zaposlitve. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so te okoliščine lahko nastopile že ob začetku predmetnega postopka, ko se je v bistvenem spremenil režim preživljanja časa pri vsakem od staršev, od nastopa bistveno spremenjenih okoliščin pa lahko, če predlagatelj tako zahteva (in v predmetni zadevi je), sodišče določi spremembo preživninske obveznosti.⁹

21Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbenim izvajanjem predlagatelja, da pobotanje preživninskih obveznosti ni dovoljeno, kot izhaja iz 5. točke 316. člena Obligacijskega zakonika, niti ni mogoče obveznosti plačevanja anuitet kredita, ki jih v celoti poravnava predlagatelj, poračunati z njegovo preživninsko obveznostjo, kot je storilo sodišče prve stopnje. Vendar pa to ne pomeni, da sodišče tega pri določitvi preživnine ne sme ovrednotiti. Če se s plačevanjem anuitet rešuje stanovanjski problem nasprotne udeleženke (in s tem otrok, ko preživljajo čas pri njej), je treba v okviru premoženjskih zmožnosti upoštevati strošek za plačevanja anuitet kredita in ta prispevek ovrednotiti.¹⁰

22Prav tako je treba pritrditi pritožbenim navedbam predlagatelja (ki se sklicuje na VSM sklep III Cp 506/2023 z dne 19. 7. 2023), da je v primerih, kot je predmetni, ko mld. otroka pretežni del časa preživita pri predlagatelju (po ugotovitvah sodišča prve stopnje vse delovnike in vsak tretji vikend), mogoče naložiti plačevanje preživnine zgolj tistemu staršu, pri katerem otroka preživita manjši del časa. Kajti starši, kot praviloma opozarja pritožba, obveznost preživljanja svojih otrok prvenstveno izvajajo v naravi (194. člen Družinskega zakonika - DZ). Zgolj takrat, ko ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ). Pritožba ima tudi prav, da na starša, pri katerem mld. otroci preživijo večino časa, tudi v primeru skupnega starševstva odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, ki ga je treba finančno ovrednotiti, in mora zato biti na tem staršu sorazmerno manjše breme skrbi za preživljanje otrok.¹¹ Pri tem pa je treba upoštevati tudi, da je breme varstva in vzgoje med delovniki večje kot med vikendi, ki so namenjeni bolj sproščenemu preživljanju časa z mld. otroci. Vendar to ne pomeni, da ni treba upoštevati bremen drugega starša; kajti ovrednotiti je treba tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, pri katerem mld. otroci preživijo manjši del časa, z otroki v času, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.¹²

23Pritožbi predlagatelja je treba pritrditi tudi v delu, ko se sklicuje na otroški dodatek iz Avstrije, ki ga je v preteklosti prejemala nasprotna udeleženka (po podatkih spisa pa ga je pozneje on). Res je sicer, da se med prejemki staršev ne upoštevajo otroški dodatki, izplačani v Republiki Sloveniji,¹³ vendar to ne velja za otroške dodatke v Avstriji,¹⁴ ki se izplačujejo vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju potreb celotne družine (kar so bili nosilni razlogi v VSRS sodbi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014, s katero je Vrhovno sodišče odločilo, da se slovenski otroški dodatek ne upošteva pri določitvi preživnine).

24Po pojasnjenem je treba napadeni sklep razveljaviti v delu, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za spremembo preživnine (I. in II. točki izreka). Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi potrebo po razveljavitvi odločitve o tem, da pritožba zoper II. in III. točko izreka ne zadrži izvršitve (IV. točka izreka), in odločitve o stroških postopka (V. točka izreka). Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrženju začasne odredbe (I. točka izreka) utemeljilo s svojo odločitvijo o izvršljivosti pred pravnomočnostjo, kot izhaja iz 24. točke obrazložitve, je bilo treba razveljaviti tudi to odločitev. Zato je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo, napadeni sklep v celoti razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP), ker ugotovljene kršitve ne more odpraviti samo z opravo procesnih dejanj v pritožbenem postopku (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pred sodiščem druge stopnje je namreč dopustno odpraviti le lažje kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (npr. prezrtje določenih strankinih trditev o pravno ali dejansko pomembnih dejstvih), ne pa težjih.¹⁵ Kršitev pravice do informacije in pravice do izjave o rezultatih dokazovanja pa ni mogoče uvrstiti med lažje oblike kršitve pravice do izjave.

25Presoja preostalih pritožbenih navedb, s katerimi udeleženca izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje, je zaradi navedenega razloga razveljavitve izpodbijanega sklepa odpadla. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki določilo rok, v katerem se bo lahko opredelila vloge predlagatelja z dne 16. 5. 2024 in prilog, nato pa skrbno ocenilo izvedene dokaze in upoštevaje merila iz sodne prakse glede določanja višine preživnine¹⁶ in upoštevajoč okoliščine primera ponovno odločilo o predlogu za spremembo preživnin ter o predlogu za izdajo začasne odredbe (pri čemer bo upoštevalo, da je treba začasno odredbo izdati v primeru ogroženosti mld. otrok, odločitev o izvršljivosti pred pravnomočnostjo pa je utemeljena zgolj, če je to v korist mld. otrok).

26Pogoji za predodelitev zadeve drugemu sodniku niso podani. Sodnik namreč ni ponovil napake iz prvega sojenja, razlogi, ki jih v pritožbi navaja predlagatelj (pristranost sodnika), pa niso razlogi za predodelitev zadeve drugemu sodniku, temveč razlogi za vložitev predloga za izločitev sodnika (po 6. točki 70. člena ZPP), o katerem je pristojen odločati predsednik sodišča prve stopnje (73. člen ZPP).

27Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep, zoper katerega je bila vložena pritožba, in zadevo vrnilo v nov postopek, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.

-------------------------------

¹ Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da gre pri preizkusu po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe in njenih razlogov, ne pa tudi njene razumnosti, ki je vsebinski kriterij, kajti tudi sodba z nerazumnimi, nelogičnimi protislovnimi pravnimi stališči je lahko razumljiva (J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek; Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 309, VSM sodba I Cp 253/2022 z dne 25.05.2022).
² Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
³ Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da na kršitev pravice do izjave po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti in da mu striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. To pomeni, da mora stranka opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Naloga pritožbenega sodišča je nato, da preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve (VSRS sodba II Ips 25/2020 z dne 18. 9. 2020, VSL sodba I Cpg 1637/2013 z dne 2. 4. 2014).
⁴ V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZNP-1 mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Zgolj izjemoma sme sodišče odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 5. člena ZNP-1). Za slednji primer pa v predmetni zadevi ne gre.
⁵ Tako J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga. GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 292-294.
⁶ VSM sklep I Cp 316/2024 z dne 9. 7. 2024.
⁷ V skladu z navedeno določbo lahko senat sklene, da konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov.
⁸ VSL sklep I Cp 62/2015 z dne 13. 5. 2015.
⁹ VSRS Sklep II Ips 84/2023 z dne 19. 7. 2023.
¹⁰ VSL sodba IV Cp 2801/2013 z dne 13. 11. 2013.
¹¹ VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018.
¹² VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 9. 8. 2022.
¹³ VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.
¹⁴ Glej VSM sklep III Cp 66/2024 z dne 30. 1. 2024.
¹⁵ J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga. GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 386.
¹⁶ Nazorno povzeta npr. v VSRS sklepu II Ips 10/2024 z dne 26. 7. 2023, sicer pa pojasnjena tudi v 12. in 13. točki obrazložitve in 13. točki sprotne opombe sklepa Višjega sodišča v Mariboru III Cp 965/2023 z dne 30. 1. 2024.