VSL Sklep Cst 290/2024, Cst 291/2024

Pritožbi se zavrneta in se sklep o prodaji – dodatni z dne 3. 10. 2024 (p. d. 249) v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 10. 2024 (p. d. 252) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji - dodatni z dne 3. 10. 2024 (p. d. 249) v zvezi z izpodbijanim popravnim sklepom z dne 22. 10. 02024 (p. d. 252) odločilo o prodaji nepremičnega premoženja stečajne dolžnice, in sicer tako, da se nepremičnina ID znak 000/2 v lasti do ½ proda na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 42.000,00 EUR, varščina pa v višini 4.200,00 EUR, prodaja pa se opravi skupaj s solastniškim deležem stečajnega dolžnika, zoper katerega se vodi postopek osebnega stečaja pred istim sodiščem pod opr. št. St 000/2020.

2Zoper navedena sklepa se je dolžnica pravočasno pritožila, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlagala, da pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi.

3Stečajni upravitelj je v odgovoru na obe pritožbi dolžnice predlagal, da se kot neutemeljeni zavrneta in izpodbijana sklepa potrdita.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Če javna dražba za prodajo določenega premoženja na podlagi prvega sklepa o prodaji ni bila uspešna, lahko sodišče z dodatnim sklepom o prodaji ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, in določi nižjo izklicno ceno kot v prvem sklepu (četrti odstavek 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6Kot izhaja iz podatkov spisa, ki jih pritožnica tudi povzema v obeh pritožbah, nista bili uspešni dve prodaji dolžničinega polovičnega solastniškega deleža na javnih dražbah 27. 1. in 6. 7. 2021, ko se je ta delež prodajal samostojno. V nadaljevanju tudi niso bile uspešne štiri prodaje dolžničinega polovičnega solastniškega deleža na javnih dražbah 9. 1. 2023, 2. 8. 2023, 20. 2. 2024 in 23. 7. 2024, ko se je ta delež prodajal skupaj s polovičnim solastniškim deležem A. A., nad katerim se vodi ločen postopek osebnega stečaja St 000/2020. Sodišče prve stopnje je po prejetem VI. dodatnem predlogu stečajnega upravitelja z dne 29. 7. 2024 za prodajo premoženja (p. d. 245) na podlagi četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP z dodatnim sklepom o prodaji ponovno odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, in določilo nižjo izklicno ceno.

7Pritožnica pritožbeni razlog o zmotni uporabi materialnega prava opira na očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je prišlo do spremembe ločitvenega upnika. Drži, kot navaja pritožnica, da je ločitveni upnik banka B.-X., ki mu je bila priznana ločitvena pravica na nepremičnini, ki je predmet obravnavane prodaje, sodišče 13. 9. 2023 (p. d. 213) obvestil, da je prišlo do spojitve z banko B.-Y. in zaradi tega do spremembe naziva upnice, ki se sedaj glasi: B.-Z. s sedežem ... V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP v primeru, ko upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in dokaže prenos. Neutemeljeno pa je sklicevanje pritožnice na določila Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ o spremembi upnika, ker se ta za presojo procesne legitimacije novega upnika v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo. Ker je z izpodbijanim sklepom o prodaji sodišče odločilo, na kakšen način se bo prodal polovični solastniški delež pritožnice, je pravno odločilna ugotovitev, da ločitveni upnik mnenja v zvezi s predlagano prodajo ni podal (četrti odstavek 345. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz podatkov v spisu je sodišče k izjavi pozvalo upnika B.-Z. (p. d. 248), ki je po statusni spremembi nosilec z ločitveno pravico zavarovane terjatve (prvi odstavek 331. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP).

8Pritožnica nadalje v pritožbah kot bistveno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje izklicno ceno v višini 42.000,00 EUR določilo prenizko.

9V skladu s prvim odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom popravilo napako v številki, ki se je pripetila v izreku sklepa o prodaji pri navedbi izklicne cene in varščine. Višje sodišče ugotavlja, da se pritožbene navedbe ne nanašajo na vsebino izpodbijanega popravnega sklepa. Pritožnica nepravilne uporabe 328. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP niti ne zatrjuje in ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o očitni pisni napaki v številki pri navedbi izklicne cene in varščine. Očitno pisno napako je sodišče prve stopnje smelo popraviti v skladu s 328. členom ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri določitvi izklicne cene kršilo tretji odstavek 331. člena ZPPIPP. Navedeno zakonsko določilo namreč ureja le situacijo, ko sodišče že s prvim sklepom o prodaji določi tudi, da se lahko javna dražba ali postopek zbiranja ponudb enkrat ali večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. V tem primeru mora sodišče že v sklepu o prvi prodaji določiti tudi delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna ali izhodiščna cena, pri čemer ta delež ne sme biti večji od 10 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene v prejšnjem, neuspešnem postopku. Navedena omejitev pa ne velja pri prodaji nepremičnine, ki se izvaja na podlagi dodatnih sklepov o prodaji v skladu s četrtim odstavkom 331. člena in 332. členom ZFPPIPP, kot v obravnavani zadevi.

11Neutemeljene so tudi pritožničine navedbe, da je izklicna cena prenizka, upoštevajoč, da je bila cenitev izdelana v septembru 2020, cene nepremičnin v Republiki Sloveniji pa so v obdobju od leta 2021 do 2023 zrasle za 33,8 %. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, namreč pomeni le izhodišče za javno dražbo, tj. znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa dosežene končne cene. Ta se izoblikuje na podlagi ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Iz podatkov v spisu izhaja, da so bile vse dosedanje prodaje, ki so potekale od novembra 2020 neuspešne. Solastniški delež pritožnice, naj se je prodajal samostojno ali kot del celotne nepremičnine, tudi v obdobju, za katerega pritožnica zatrjuje rast cen nepremičnin, očitno tržno ni bil zanimiv kljub nižjim izklicnim cenam od ocenjene vrednosti. Že zato ni potrebna nova cenitev. Ker je dosedanji postopek prodaje pokazal, da zanimanja kupcev ni bilo, je sodišče prve stopnje utemeljeno znižalo izklicno ceno in pritožničino vztrajanje pri višji izklicni ceni ni smiselno. Šele uspeh v postopku prodaje bo dokončno pokazal, koliko je nepremičnina na trgu dejansko vredna, kar je toliko, kot so kupci zanjo pripravljeni plačati. Da bo takšna cena dosežena pa zagotavlja sam način prodaje, to je javna dražba z zviševanjem izklicne cene.

12Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), obe pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.