VSRS Sklep II DoR 256/2024

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da nepremičnina parcelna št. 843/1, k. o. ..., v naravi stanovanjska hiša na naslovu ..., predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, na katerem sta njuna deleža enaka. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 175.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2012 dalje.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Kakšen dokazni standard mora obstajati za pravilno ugotovitev glede obstoja skupnega premoženja zakoncev, ki sta skupaj v času življenjske in ekonomske skupnosti s skupnimi vlaganji prispevala k povečani vrednosti nepremičnine, ki je v zemljiški knjigi vpisana na enega izmed zakoncev?

- Kakšni dokazi so potrebni za ugotovitev skupnih vlaganj in vlaganj iz posebnega premoženja zakonca, če iz opisa dejanskega stanja izhaja, da je od vlaganj minilo 20 do 30 let? Je lahko po poteku tako dolgega časa dokazni standard nižji, ker mnogo dokazil (računov) ne obstaja?

- Je sodišče dolžno zaslišati predlagane priče, v kolikor so njihove izpovedbe praktično edino dokazno gradivo za vlaganja v nepremičnino drugega zakonca, od katerih je minilo že veliko let in ni drugih dokazov v obliki listin?

- Ali predstavlja skupno premoženje po 67. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) vse premoženje zakoncev in kateri prispevki v denarni in nedenarni obliki se štejejo kot tisti odločilni za nastanek skupnega premoženja?

- Ali sodišče mora naslov ključnih prič, za katere stranka izkaže, da jih ni uspela pridobiti od CRP, samo pribaviti od MNZ CRP, če so ključne za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju?

- Ali imajo ugotovitve o skupnem premoženju iz kazenskega postopka lahko vpliv na ugotavljanje deležev glede skupnega premoženja v civilnem postopku?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).